Jedro

Predlog se zavrne.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Tožnik toži državo za plačilo odškodnine na podlagi 26. člena Ustave RS. Odškodninski zahtevek utemeljuje na dejstvu, da je bila odločitev sodišča, da se vozilo znamke Citroen Jumper vrne družbi A., d. o. o., napačna, sam pa naj bi bil dobroverni kupec, ki je za vozilo plačal tržno vrednost pokvarjenega vozila. Tatvina vozila ni bila izkazana. Ker je torej sodišče ravnalo napačno in je sodišče namesto tožniku vrnilo vozilo omenjeni družbi, to pa je bilo prodano v stečajnem postopku, naj bi tožniku nastala škoda.

2. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožnikov tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine v višini 11.690 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 17. 6. 2019 dalje.

3. Sodišče druge stopnje je tožnikovo pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

4. Zoper takšno odločitev tožnik vlaga predlog za dopustitev revizije. V njem predlaga, da se revizija dopusti glede vprašanj: "Ali je pravilno stališče višjega sodišča, da je bila sodna praksa uporabe določbe 110. člena ZKP v primeru spora o lastnini stvari med oškodovancem in obdolžencem neenotna na dan odločanja o vrnitvi zaseženih vozil v kazenski zadevi po sklepu VSL VII Kp 17324/2014 z dne 18. 9. 2014 ob upoštevanju neenotne sodne prakse po sklepu VSL I Kp 266/2005, ki je bil izdan 8. 3. 2005 - Ali pravnomočna zavrnitev obtožbe v kazenskem postopku zoper tožnika kot obdolženca, zaradi kaznivih dejanj prikrivanja po 2. odstavku 217. člena KZ-1, pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani pod opr. št. V K 17324/2014, brez uvedbe pravdnega postopka ugotavljanja lastninske pravice, predpostavlja domnevo lastninske pravice tožnika na vozilu po 60. členu SPZ, ki jo je dolžna v predmetnem postopku opr. št. II P 1240/2019, uveljavljanja odškodninske odgovornosti tožene stranke, izpodbiti tožena stranka? - Ali je dokazno breme predlaganja zaslišanja priče A. A. v pravdnem postopku opr. št. II P 1240/2019 Okrajnega sodišča v Ljubljani v primeru navajanja dvoma tožeče stranke v verodostojnost izpovedbe priče direktorja podjetja A., d. o. o., A. A. v kazenskem postopku pod opr. št. VK 17324/2014 pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani, o zatrjevanem relevantnem dejstvu neodobritve neopravičeno zastopanega, na strani tožeče stranke, ki to dejstvo zatrjuje? - Ali je postopanje višjega sodišča pravilno in zakonito, ko je izpostavljeno pritožbeno kršitev o neupoštevanju izpovedbe direktorja podjetja A., d. o. o., A. A. v delu, ko ta potrjuje, da je bilo vozilo ob prenosu lastninske pravice v posesti osebe, ki je posest pridobila po volji lastnika vozila, označilo kot uveljavljenje bistvene kršitve določb postopka iz 8. točke 2. odstavka 339. člena ZPP, čeprav tožeča stranka tega ni zatrjevala, ampak je opozarjala na izkazano relevantno dejstvo (da je bilo vozilo ob prenosu lastninske pravice v posesti osebe, ki je posest pridobila po volji lastnika vozila), ki utemeljuje lastninsko pravico tožeče stranke na vozilu, do katerega se sodišče v nasprotju s podeljevanjem verodostojnosti zapisniku navedene priče, ni opredelilo (v svojem bistvu zatrjevana bistvena kršitev določb 14 in 15 točke 2. odstavka 339. člena ZPP) in bi se moralo višje sodišče do pritožbenih navedb v tem delu konkretizirano opredeliti? - Ali je pravilno stališče višjega sodišča, da je neprijava izločitvene pravice tožeče stranke v stečajnem postopku nad A., d. o. o., vsled pojasnilom Višjega sodišča v Ljubljani v sklepu VSL VII Kp 17324/2014 z dne 18. 9. 2014, povzročila prekinitev vzročne zveze v postopku uveljavljanja odškodninske odgovornosti tožene stranke opr. št. II P 1240/2019 Okrajnega sodišča v Ljubljani, pri čemer je do prodaje vozila v stečajnem postopku na stečajnim dolžnikom prišlo dne 24. 5. 2025, preden je bil kazenski postopek zoper tožnika VK 17324/2014 pravnomočno končan z zavrnilno sodbo?"

5. Predlog ni utemeljen.

6. Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, pomembnem za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava prek sodne prakse (prvi odstavek 367.a člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP). V konkretni zadevi glede na odločitev nižjih sodišč zastavljena vprašanja tem merilom ne ustrezajo. Pogoji za dopustitev revizije niso izpolnjeni, zato je Vrhovno sodišče predlog zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).

7. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu sklepa. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).