Pritožnik ne upošteva, da izpodbijana sodba temelji tudi na presoji, da bi bila v konkretnem primeru uporaba kakršnegakoli drugega, manj prisilnega ukrepa, neučinkovita. Tega stališča pritožnik ne izpodbija z navajanjem konkretnih okoliščin, ki bi kazale nasprotno in s katerimi bi lahko utemeljil, da je izrek alternativnega (milejšega) ukrepa sploh mogoč, npr. da razpolaga s finančnimi sredstvi za jamčenje ali da ima bivališče, od koder bi se lahko redno javljal organom.
Ne gre torej za vprašanje sposobnosti toženke za izvajanje milejšega ukrepa, kot navaja pritožnik, pač pa za vprašanje zadostnosti ukrepa oziroma potrebnosti stopnje prisile, ki jo je treba uporabiti glede na prosilčeve individualne okoliščine. Da je ta presoja v sodbi napačna, pritožba konkretizirano ne trdi, prav tako ne, da je izrečeno pridržanje v nesorazmerju s ciljem, ki se z njim uresničuje, ali da je ukrep nesorazmeren zaradi pritožnikovih specifičnih osebnih okoliščin.
I.Pritožba zoper I. točko izreka se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba.
II.Pritožba zoper II. točko izreka se zavrže.
1.Sodišče prve stopnje je s sodbo zavrnilo tožbo (I. točka izreka sodbe in sklepa) zoper sklep Ministrstva za notranje zadeve in javno upravo, št. 2142-5041/2026/10 (007121-06) z dne 7. 8. 2026. S tem sklepom je toženka tožniku omejila gibanje na prostore Centra za tujce v Postojni zaradi preprečevanja ogrožanja varnosti države ali ustavne ureditve Republike Slovenije oziroma ker je to nujno potrebno zaradi varstva osebne in premo7enske varnosti ter drugih primerljivih razlogov javnega reda, in sicer za 0das od 7. 8. 2026 od 17.15 ure do prenehanja razlogov, vendar najdlje do 7. 11. 2026 do 17.15 ure, z mo7Enostjo podalj61anja za en mesec. V II. to0Dki izreka sodbe in sklepa je sodi610De zavrnilo to7Enikovo zahtevo za izdajo za0Dasne odredbe.
2.Sodi610De prve stopnje je v obrazlo7Eitvi izpodbijane sodbe in sklepa pritrdilo to7Enki, da so za izrek ukrepa izpolnjeni pogoji iz 0Detrte alineje prvega odstavka 84. 0Lena Zakona o mednarodni za610Diti (v nadaljevanju ZMZ-1) in drugega odstavka 84. 0Lena ZMZ-1. Presodilo je, da je ukrep omejitve gibanja ustrezen in sorazmeren nevarnosti, ki jo to7Enik predstavlja za varnost dr7Eave ali ustavne ureditve Republike Slovenije oziroma za varstvo osebne in premo7Enjske varnosti in s tem javnega reda.
3.To7Enik (v nadaljevanju prito7Enik) je zoper sodbo in sklep vlo7Eil pritoEbo. Predlaga, naj Vrhovno sodi610De pritoEbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da ugodi to7Ebi, podrejeno, naj sodbo razveljavi in vrne zadevo sodi610Du prve stopnje v ponovno odlo0Danje. Predlaga tudi, naj Vrhovno sodi610De ugodi zahtevi za izdajo za0Dasne odredbe in do pravnomo0Dnosti sodne odlo0Dbe stanje uredi tako, da prito7Enika izpusti iz centra za tujce. V pritoEbi ponavlja to7Ebne navedbe, da ga to7Enka ne bi smela pridr7Eati samo zato, ker ni sposobna izvajati manj prisilnega ukrepa obveznega zadr7Eanja na obmo0Dje azilnega doma in ker slovenski zakonodajalec ni uredil mo7Enosti manj prisilnih ukrepov pridr7Eanja, k 0Demu ga sicer zavezujeta Uredba Dublin III1 in Direktiva 2013/33/EU2. To7Enka ukrepa odvzema prostosti ne bi smela izvajati v primerih, kot je konkretni, ko ni povsem o0Ditno, da je prosilec znatno begosumen. Navaja tudi, da je sodi610De prve stopnje neutemeljeno zavrnilo predlog za izdajo za0Dasne odredbe.
To7Enka na pritoEbo ni odgovorila.
PritoEba zoper I. to0Dko izreka ni utemeljena.
Vrhovno sodi610De uvodoma ugotavlja, da prito7Enik ne nasprotuje ugotovitvi sodi610Da prve stopnje, da je razlog iz 0Detrte alineje prvega odstavka 84. 0Lena ZMZ-1 podan, ne strinja pa se s presojo njegove sorazmernosti (drugi odstavek 84. 0Lena ZMZ-1). Meni, da je nesorazmeren, ker slovenski zakonodajalec v nasprotju z obveznostjo iz 0Lenov 8(4) Direktive 2013/33/EU ter 0Lenov 28(2) in (4) ter 20. uvodne izjave Uredbe Dublin III ni uredil manj prisilnih ukrepov od odvzema prostosti (k slednjemu šteje tudi pridržanje na območje azilnega doma), zaradi česar jih toženka ne more izvajati.
PritoEnik z navedenim pav61alnim nasprotovanjem ne more uspeti. Glede o0Ditka opustitve prenosa evropskih predpisov v slovenski pravni red Vrhovno sodi610De pojasnjuje, da uredb v nacionalne pravne rede ni treba prenesti, saj so neposredno uporabljive.3 Poleg tega Uredbe Dublin III v obravnavani zadevi ni mo7Eno uporabiti, saj prito7Enik ni bil pridr7An zaradi omogo0Danja izvedbe postopka predaje odgovorni dr7Eavi 0Clanici v skladu s to uredbo, temve0D zaradi prepre0Devanja ogro7Eanja varnosti dr7Eave ali ustavne ureditve Republike Slovenije oziroma ker je to nujno potrebno zaradi varstva osebne in premo7Enjske varnosti ter drugih primerljivih razlogov javnega reda.
Vrhovno sodi610De je 7Ee pojasnilo, da slovenski zakonodajalec (1e) ni implementiral 0Dlena 8(4) Direktive 2013/33/EU, da dr7Eave 0Clanice zagotovijo, da so pravila o alternativah pridr7Eanju, kot so redno javljanje organom, predlo7Eitev finan0Dnega jamstva ali obveznost zadr7Eevanja na dolo0Denem mestu, dolo0Dena v nacionalnem pravu.4 Vendar prito7Enik ne upo61teva, da izpodbijana sodba temelji tudi na presoji, da bi bila v konkretnem primeru uporaba kakr61negakoli drugega, manj prisilnega ukrepa, neu0Dinkovita. Tega stali610Da prito7Enik ne izpodbija z navajanjem konkretnih okoli610Din, ki bi kazale nasprotno in s katerimi bi lahko utemeljil, da je izrek alternativnega (milej61ega) ukrepa sploh mogo0D, npr. da razpolaga s finan0Dnimi sredstvi za jam0Denje ali da ima bivali610De, od koder bi se lahko redno javljal organom.
Ne gre torej za vpra61anje sposobnosti to7Enke za izvajanje milej61ega ukrepa, kot navaja prito7Enik, pa0D pa za vpra61anje zadostnosti ukrepa oziroma potrebnosti stopnje prisile, ki jo je treba uporabiti glede na prosil0Deve individualne okoli610Dine.5 Da je ta presoja v sodbi napa0Dna, prito7Eba konkretizirano ne trdi, prav tako ne, da je izre0Deno pridr7Eanje v nesorazmerju s ciljem, ki se z njim uresni0Duje, ali da je ukrep nesorazmeren zaradi prito7Enikovih specifi0Dnih osebnih okoli610Din.
Po obrazlo7Eenem in ker druge pritoEbene navedbe niso pomembne za odlo0Ditev, podani pa niso niti razlogi, na katere Vrhovno sodi610De pazi po uradni dol7Enosti, je prito7Ebo zoper sodbo (I. to0Dko izreka sodbe in sklepa) kot neutemeljeno zavrnilo (16. 0Dlen ZUS-1).
PritoEba zoper II. to0Dko izreka ni dovoljena.
Za0Dasno odredbo v upravnem sporu je mo7Eno izdati le do izdaje pravnomo0Dne odlo0Dbe (drugi odstavek 32. 0Dlena ZUS-1). Ker je Vrhovno sodi610De zavrnilo prito7Enikovo pritoEbo zoper sodbo, je ta (s tem pa tudi odlo0Ditev to7Enke) postala pravnomo0Dna. S tem je prenehala potreba za izdajo za0Dasne odredbe, katere namen je zagotoviti u0Dinkovito sodno varstvo. Glede na navedeno prito7Enik ne izkazuje ve0D pravnega interesa za pritoEbo zoper sklep, s katerim je bila zavrnjena zahteva za izdajo za0Dasne odredbe. Vrhovno sodi610De je zato pritoEbo v tem delu zavrglo (0Detrti odstavek 343. 0Dlena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s prvim odstavkom 22. 0Dlena ZUS-1).
-------------------------------
1Uredba (EU) 1t. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za dolo0Ditev dr7Eave 0Clanice, odgovorne za obravnavanje pro1nje za mednarodno za610Dito, ki jo v eni od dr7Eav 0Clanic vlo7Ei dr7Eavljan tretje dr7Eave ali oseba brez dr7Eavljanstva (prenovitev).
2Direktiva 2013/33/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26.junija 2013 o standardih za sprejem prosilcev za mednarodno za610Dito (prenovitev).
3Po drugem odstavku 288. 0Dlena Pogodbe o Evropski uniji se uredbe splo61no uporabljajo. Zavezujo0De so v celoti in se neposredno uporabljajo v vseh dr7Eavah 0Clanicah.
4Sodba in sklep I Up 5/2024 z dne 22. 1. 2024 (7. to0Dka obrazlo7Eitve), sodba I Up 96/2024 z dne 24. 4. 2024 (9. to0Dka obrazlo7Eitve).
5Tako tudi Vrhovno sodi610De v sodbi I Up 96/2024 z dne 24. 4. 2024 (11. to0Dka obrazlo7Eitve).