Jedro

Upnikove vloge ni mogoče oceniti kot obrazloženo vlogo oziroma obrazložen dopis, saj je upnik v njej le navedel, da so v zadevi nastali stroški izvršiteljice za opravljen poskus rubeža, ki ni bil izveden zato, ker dolžnika ni bilo na naslovu, da je prejel obračun stroškov, s katerem se strinja, ter da je upravičen do priglašenih stroškov. Takšna vloga ne pomeni obrazložene vloge oziroma obrazloženega dopisa, saj v njej ni podano niti zapleteno dejansko stanje niti ne gre za obravnavanje zahtevnih materialno pravnih vprašanj. Sodišče na razlago Odvetniške zbornice ni vezano. Takšna vloga je kratek dopis, za katerega je predpisana nagrada v višini 20 odvetniških točk. Odvetnik, postavljen po uradni dolžnosti, in odvetnik, ki izvaja storitve brezplačne pravne pomoči, je upravičen do plačila za svoje delo v višini polovice zneska, ki bi mu pripadali po odvetniški tarifi.

Stroški, ki jih je za upravičenca do brezplačne pravne pomoči iz naslova oprostitve plačila stroškov sodnega postopka med sodnim postopkom iz proračuna založila Republika Slovenija ter nagrada in stroški dodeljenega pooblaščenca so stroški sodnega postopka. Te mora nasprotna stranka namesto stranki, ki je upravičena do brezplačne pravne pomoči, povrniti v korist proračuna Republike Slovenije.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se sklep v izpodbijani II. točki izreka spremeni tako, da se upniku prizna 5,70 EUR nadaljnjih izvršilnih stroškov, ki jih mora dolžnik povrniti v roku 8 dni na račun Okrožnega sodišča v Ljubljani, SI56 0110 0637 0421 877, sklic 00800370105516, koda namena GOVT, namen plačila: brezplačna pravna pomoč. V preostalem se pritožba zavrne in se sklep v II. točki izreka v nespremenjenem delu (glede zneska 22,80 EUR) potrdi.

II. Dolžnik mora v roku 8 dni povrniti 11,38 EUR pritožbenih stroškov na račun Okrožnega sodišča v Ljubljani, SI56 0110 0637 0421 877, sklic 00800370105516, koda namena GOVT, namen plačila: brezplačna pravna pomoč.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo, da mora dolžnik upniku v roku 8 dni povrniti 66,80 EUR nadaljnjih izvršilnih stroškov (I. točka izreka) ter odločilo, da se predlog upnika zavrne v delu, v katerem je zahteval povračilo nadaljnjih izvršilnih stroškov nad tem zneskom (II. točka izreka).

2. Zoper II. točko izreka (zavrnilni del sklepa) se po pooblaščencu pravočasno pritožuje upnik iz vseh pritožbenih razlogov. Navaja, da je izpodbijani sklep napačen, saj je dejstvo, da je bila vloga upnika (priglasitev nadaljnjih stroškov) potrebna, nujna in koristna za zakonito in aktivno vodenje izvršilnega postopka. Upnik ima pravico do sodnega varstva pri izterjavi svojega dolga, prav tako pa do povrnitve stroškov odvetniškega zastopanja v zvezi s tem. Predmetni postopek se je začel v času veljavnosti Odvetniške tarife in ne Zakona o odvetniški tarifi, ki ne velja več. O podobnem vprašanju je odločala tudi Odvetniška zbornica in glede stroškov delnega umika izvršbe zavzela stališče, da delni umik šteje med obrazložene vloge. Upnik je dolžan stroške takoj priglasiti. Upnik ima odobreno brezplačno pravno pomoč in je bilo to tudi v korist sodišča, poračuna oziroma države. Navedba, da ne gre za obrazloženo vlogo, je žaljiva, saj bi šlo sicer za suženjsko delo, pri čemer je dolžnik vse te stroške povzročil sam. Ni namen zakonodajalca, da se upniku stroškov ne priznava, če so le-ti usmerjeni izterjavo. Prav tako se postavlja vprašanje, od kje smisel, da se v primeru brezplačne pravne pomoči plača odvetnikom le polovica stroškov, izvršiteljem pa se stroške priznava kot pred krizo in brez težav. Priglaša pritožbene stroške.

3. Pritožba je delno utemeljena.

4. Višje sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ).

5. Višje sodišče uvodoma pritrjuje pritožbenemu očitku, da se je predmetni postopek pričel v času veljavnosti Odvetniške tarife (Uradni list RS, št. 2/2015, v nadaljevanju OT), ki se uporablja za postopke, ki so se pričeli po 10. 1. 2015 (prehodna določba 22. člena OT). Sodišče prve stopnje je svojo odločitev o stroških, ki jih je upnik priglasil v vlogi z dne 21. 3. 2016 za priglasitev nadaljnjih stroškov oprlo na napačno pravno podlago, saj v tej zadevi ne pride v poštev uporaba Zakona o odvetniški tarifi (ZOdvT), na katerega se sklicuje sodišče prve stopnje.

6. Pravna podlaga za odločitev o priglašenih stroških je peti odstavek 38. člena ZIZ, ki določa, da mora dolžnik upniku na njegovo zahtevo povrniti stroške, ki so bili potrebni za izvršbo. Temeljni kriterij za presojo, ali je upnikova zahteva za povrnitev izvršilnih stroškov upravičena, je torej njihova potrebnost za postopek izvršbe. Višje sodišče ocenjuje, da so bili stroški, ki jih je upnik priglasil v vlogi z dne 21. 3. 2016 za sestavo priglasitve stroškov postopka (stroškov izvršitelja) potrebni za izvršbo, saj gre za stroške odvetniškega zastopanja, katerega namen je učinkovito vodenje izvršilnega postopka.

7. Vendar pa višje sodišče ugotavlja, da upnikove vloge ni mogoče oceniti kot obrazloženo vlogo oziroma obrazložen dopis, saj je upnik v njej le navedel, da so v zadevi nastali stroški izvršiteljice za opravljen poskus rubeža, ki ni bil izveden zato, ker dolžnika ni bilo na naslovu, da je prejel obračun stroškov, s katerem se strinja, ter da je upravičen do priglašenih stroškov. Takšna vloga ne pomeni obrazložene vloge oziroma obrazloženega dopisa, saj v njej ni podano niti zapleteno dejansko stanje niti ne gre za obravnavanje zahtevnih materialno pravnih vprašanj. Pri tem višje sodišče dodaja, da (sodišče) ni vezano na razlago Odvetniške zbornice, poleg tega pa se upnik sklicuje na razlago glede delnega umika predloga za izvršbo, kar ne pomeni enakega dejanskega stanja, kot v obravnavanem primeru. Upnikovo vlogo z dne 21. 3. 2016 je treba ovrednotiti po 4. točki tar. št. 39 OT kot kratek dopis, za katerega je predpisana nagrada v višini 20 odvetniških točk. Skladno s petim odstavkom 17. člena Zakona o odvetništvu (Uradni list RS, št. 18/1993 s spremembami, ZOdv) pa je odvetnik, postavljen po uradni dolžnosti, in odvetnik, ki izvaja storitve brezplačne pravne pomoči, upravičen do plačila za svoje delo v višini polovice zneska, ki bi mu pripadali po odvetniški tarifi. Glede na navedeno je upniku za sestavo vloge z dne 21. 3. 2016 treba priznati nagrado v višini polovice zneska, ki bi mu pripadal po OT, t.j. polovico od nagrade 20 točk za vlogo (4. točka tar. št. 39 OT), 2% materialnih stroškov (11. člen OT) in 22% DDV, kar znaša 5,70 EUR.

8. Ker je pritožba upnika tako delno utemeljena, ji je višje sodišče delno ugodilo tako, da je izpodbijano drugo točko izreka spremenilo tako, da je upniku priznalo stroške v višini 5,70 EUR (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), v preostalem (glede zneska 22,80 EUR) pa je pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

9. Ker je upnik s pritožbo delno uspel (glede na izpodbijani del višje sodišče uspeh ocenjuje na 20%), je upravičen tudi do delnega povračila pritožbenih stroškov (drugi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ in peti odstavek 38. člena ZIZ), saj so bili ti potrebni za izvršbo. Pritožbene stroške je višje sodišče odmerilo glede na vrednost izpodbijanega dela, t.j. 28,50 EUR. V primeru popolnega uspeha bi upnikovi stroški znašali 200 točk nagrade za pritožbo (6. točka tar. št. 27 OT), 2% materialnih stroškov in 22% DDV, 20% od tega zneska pa znaša 22,76 EUR. Glede na peti odstavek 17. člena ZOdv je višje sodišče upniku priznalo polovico od tega zneska, kar znaša 11,38 EUR.

10. Skladno s 46. členom Zakona o brezplačni pravni pomoči (Uradni list RS, št. 48/2001 s spremembami, ZBPP) so stroški, ki jih je za upravičenca do brezplačne pravne pomoči iz naslova oprostitve plačila stroškov sodnega postopka po petem odstavku 26. člena tega zakona med sodnim postopkom iz proračuna založila Republika Slovenija ter nagrada in stroški dodeljenega pooblaščenca po šestem odstavku 30. člena tega zakona, stroški sodnega postopka. Obseg stroškov sodišče ugotovi iz odločbe o dodelitvi brezplačne pravne pomoči. O višini in obsegu stroškov iz prvega odstavka tega člena, ki jih mora nasprotna stranka namesto stranki, ki je upravičena do brezplačne pravne pomoči, povrniti v korist proračuna Republike Slovenije, odloči pristojno sodišče po določbah o povrnitvi stroškov postopka. Glede na navedeno je višje sodišče odločilo, da se priznani stroški plačajo v korist proračuna Republike Slovenije, kot izhaja iz izreka.