Jedro

Škodljivo bi bilo, če bi otroka po predhodnemu privajanju na nov dom in vključitvi v novo šolsko oziroma predšolsko okolje ločili od matere (pri kateri živita že vsaj od leta 2019 in sta nanjo navezana), začasno predodelili očetu in preselili nazaj v Slovenijo. Ta sprememba bi povzročila izgubo občutka varnosti in stabilnosti ter hudo čustveno ambivalenco, s čimer bi bil ogrožen njun zdrav psihofizični razvoj.

V predmetni zadevi gre za postopek oziroma ukrep za varstvo koristi otroka, zato odloči sodišče o stroških postopka po prostem preudarku, v skladu z določbo 101. člena ZNP-1. Glede na naravo tega postopka (ureditev razmerij med starši in otroci, kar je oziroma mora biti v interesu obeh udeležencev) je na mestu odločitev, da krijeta predlagatelj in nasprotna udeleženka vsak svoje stroške tega postopka. Kakšne posebne okoliščine, ki bi narekovale odstop od tega pravila, niso podane.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v II. točki izreka spremeni tako, da krijeta predlagatelj in nasprotna udeleženka vsak svoje stroške postopka; v preostalem pa se pritožba zavrne in v izpodbijanem, a nespremenjenem delu (I. točka izreka) sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Predlagatelj in nasprotna udeleženka krijeta vsak svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog predlagatelja za izdajo začasne odredbe z dne 28. 7. 2021 (I. točka izreka). Predlagatelju je naložilo, da mora v roku 8 dni povrniti nasprotni udeleženki 913,46 EUR stroškov postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka izpolnitvenega roka dalje do plačila (II. točka izreka).

2. Zoper to odločitev se pritožuje predlagatelj. Navaja, da bi moralo sodišče prve stopnje upoštevati tudi mnenje Centra za socialno delo (v nadaljevanju CSD) z dne 30. 11. 2021, ne pa zgolj mnenja z dne 30. 8. 2021. Ni niti ustrezno obrazložilo, zakaj je eno mnenje pravilno, drugo pa ne. Pred odločitvijo bi moralo pridobiti mnenje izvedenca. Razlogi sodišča prve stopnje so nepravilni, neutemeljeni in pravno ter dejansko zmotni. Odločitev je obremenjena z določenimi procesnimi kršitvami. Nasprotna udeleženka se ne zavzema in ne skrbi za izobraževanje in zdravljenje otrok. Glede tega je pasivna. Ugotovitev, da so bili v Italiji že sproženi potrebni postopki zaradi zagotovitve strokovne pomoči otrokoma, je napačna. Otroka vsaj leto dni pomoči še ne bosta prejemala. Sodišče prve stopnje se ni dovolj (in pravilno) opredelilo do ogroženosti otrok. Napačna je tudi odločitev o stroških. Priglasil je pritožbene stroške.

3. Nasprotna udeleženka je na pritožbo odgovorila. Pritožbenim navedbam je nasprotovala in pritrjevala odločitvi sodišča prve stopnje. Priglasila je pritožbene stroške.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. Predlagatelj in nasprotna udeleženka sta bivša zakonca in starša mld. A. A. (rojene leta 2014) in mld. B. B. (rojenega leta 2016). S sodno poravnavo iz leta 2019 sta se dogovorila, da se otroka zaupata v varstvo in vzgojo nasprotni udeleženki, uredila stike otrok s predlagateljem (vsak drugi konec tedna in vsako sredo) ter preživnino. Iz spisovnih podatkov nadalje izhaja, da imata otroka zmanjšane govorne sposobnosti oziroma govorno - jezikovne motnje, zato sta bila v Republiki Sloveniji deležna določenih strokovnih obravnav. Mati se je z otrokoma že preselila v Republiko Italijo. Otroka sta od 13. 9. 2021 vključena v vrtec oziroma šolo v Italiji. Predlagatelj je s podanim predlogom zahteval, da se otroka začasno zaupata (predodelita) njemu v varstvo in vzgojo, določijo stiki z nasprotno udeleženko (pod nadzorom CSD) in preživnina. Prav tako je predlagal, da se nasprotni udeleženki prepove prehod državne meje z otrokoma ter da se ji naloži podaja soglasja za vpis mld. A. A. v prvi razred osnovne šole v Sloveniji. Sodišče prve stopnje je ta predlog zavrnilo.

6. Pravilno je poudarilo, da lahko izda začasno odredbo le tedaj, če je verjetno izkazano, da je otrok ogrožen. Pri svoji odločitvi je upoštevalo (tudi) mnenje CSD, ki je v zvezi s tem opravil več razgovorov s staršema in pogovor z obema otrokoma, in sicer tako mnenje z dne 30. 8. 2021, kot tudi mnenje z dne 30. 11. 2021. Pritožbene navedbe, da se je naslonilo zgolj na mnenje z dne 30. 8. 2021, niso točne. Res je CSD v mnenju z dne 30. 11. 2021 zapisal, da obstaja tveganje, da bi se lahko otrokoma zgodila nepopravljiva škoda, če ne bosta deležna primernih strokovnih obravnav, oziroma če bo mati pasivna pri urejanju tovrstne pomoči za otroka. Vendar je sodišče prve stopnje v zvezi s tem pojasnilo, da je (s stopnjo verjetnosti) ugotovilo, da se težave otrok v Italiji že obravnavajo. Med drugim je poudarilo, da se je strokovna presoja otrok in njunih jezikovnih težav začela takoj po začetku šolskega leta. Določenih prilagoditev in pomoči sta že deležna.1 Nadalje je ocenilo, da bo za otroka dolgoročno poskrbljeno tudi z ustrezno obravnavo v sklopu italijanskega zdravstvenega sistema.2 Pretirano je zato pritožbeno stališče, da je nasprotna udeleženka v tem smislu povsem pasivna. Poleg tega je sodišče prve stopnje pravilno navedlo, da predstavlja varovalni dejavnik (glede ustrezne strokovne obravnave otrok) tudi očetova velika angažiranost na tem področju, njegova želja po enakovrednem odločanju pri skrbi za otroke ter ohranitev rednih stikov, tudi po selitvi otrok v Italijo.

7. Sprejemljiv je zaključek, da bi bilo za otroka škodljivo, če bi ju po predhodnemu privajanju na nov dom in vključitvi v novo šolsko oziroma predšolsko okolje ločili od matere (pri kateri živita že vsaj od leta 2019 in sta nanjo navezana), začasno predodelili očetu in preselili nazaj v Slovenijo. Povsem prepričljivo je stališče, da bi ta sprememba povzročila otrokoma izgubo občutka varnosti in stabilnosti ter (hudo) čustveno ambivalenco, s čimer bi bil ogrožen njun zdrav psihofizični razvoj. To škodo je sodišče prve stopnje ustrezno tehtalo s škodo, ki bi otrokoma lahko nastala zaradi določenega časovnega zamika pri zagotavljanju strokovne pomoči (kot posledica selitve v drugo državo) ter prišlo do zaključka, da bi bila v primeru ugoditve predlogu predlagatelja škoda za otroka večja. Te ugotovitve pritožba ne izpodbije. Očitane procesne kršitve niso podane, prav tako ni zmotno uporabljeno materialno pravo. Navedbe, da se otroka na novo okolje v Italiji nista navadila (in da ga zavračata), so subjektivne narave. Ne drži, da se sodišče prve stopnje glede ogroženosti otrok ni dovolj opredelilo. Neuspešno je tudi pritožbeno zavzemanje, da bi moralo pred sprejemom svoje odločitve imenovati ustreznega izvedenca. Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da se predmetni postopek vodi zaradi ukrepov začasne narave. V tem postopku se odloča na podlagi nižjega dokaznega standarda, in sicer verjetnosti. Pritožbene navedbe, ki merijo na nepopolno ugotovljeno dejansko stanje, niso utemeljene. Prav tako ne drži, da je sodišče prve stopnje (z neimenovanjem izvedenca) kršilo pravico predlagatelja do sodelovanja v tem postopku.

8. Pritožba zoper odločitev o zavrnitvi predloga za izdajo začasne odredbe torej ni utemeljena. Ker niso podani niti razlogi, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, je pritožbo v tem delu zavrnilo in odločitev sodišča prve stopnje v I. točki izreka potrdilo (2. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP, v zvezi s 100. členom Zakona o nepravdnem postopku, v nadaljevanju ZNP-1, in 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju, v nadaljevanju ZIZ).

9. Utemeljeno pa pritožnik graja stroškovno odločitev. V predmetni zadevi gre za postopek oziroma ukrep za varstvo koristi otroka, zato odloči sodišče o stroških postopka po prostem preudarku, v skladu z določbo 101. člena ZNP-1, ne pa na podlagi pravila o neutemeljeno povzročenih stroških v izvršilnem postopku (šesti odstavek 38. člena ZIZ), kot je zmotno štelo sodišče prve stopnje. Glede na naravo tega postopka (ureditev razmerij med starši in otroci, kar je oziroma mora biti v interesu obeh udeležencev) je zato na mestu odločitev, da krijeta predlagatelj in nasprotna udeleženka vsak svoje stroške tega postopka. Kakšne posebne okoliščine, ki bi narekovale odstop od tega pravila, v konkretnem primeru niso podane. V tem delu je zato pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in odločitev sodišča prve stopnje v II. točki izreka ustrezno spremenilo (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 100. členom ZNP-1 in 15. členom ZIZ).

10. V skladu s prej ponazorjenim stališčem je pritožbeno sodišče še odločilo, da krijeta predlagatelj in nasprotna udeleženka vsak svoje pritožbene stroške.

1 Npr. umestitev v skupine in programe za otroke iz večjezičnih družin (projekt jezikovnega vključevanja) ter dodatna skrb in pomoč mld. A. A. s strani njene razredničarke. 2 Mld. A. A. in B. B. sta bila 20. 10. 2021 pregledana pri lečeči pediatrinji. Slednji je nasprotna udeleženka tudi izročila določeno dokumentacijo. Oba otroka sta bila napotena k otroškemu nevropsihiatru, kjer je mld. A. A. opravila prvi pregled dne 16. 12. 2021. Mld. A. A. je bila izdana tudi napotnica za kliničnega psihologa.