Jedro

Predlagatelj sicer navaja, da zastavlja sporna materialnopravna vprašanja, vendar pa ne gre za pravna vprašanja, pač pa trditve, ki ne dosegajo zakonskega pogoja po natančni in konkretni navedbi spornega vprašanja.

Izrek

Predlog se zavrže.

Obrazložitev

1. Toženec je vložil „predlog za revizijo in revizijo“ zoper sodbo sodišča druge stopnje, s katero je bila zavrnjena njegova pritožba in potrjena sodba prve stopnje, s katero je bila za potrebe gospodujočega zemljišča parc. št. 266 k.o. ... ugotovljena služnostna pravica hoje in vožnje z vozili, ki glede na svojo višino lahko peljejo pod nadstreškom objekta toženca in so potrebna za obdelovanje in uživanje gospodujoče parcele in objektov na njej v breme vsakokratnega lastnika parc. št. 259/2 in 259/4 k.o. ... kot služečega zemljišča, last toženca; tožencu je bilo obenem prepovedano vsakršno poseganje v služnostno pravico. V obširni vlogi zatrjuje bistveno kršitev določb pravdnega postopka in, kot navaja, izpostavlja več materialnopravnih vprašanj, od katerih je odvisno, ali je sodišče sploh pravilno uporabilo materialno pravo. Ta vprašanja oblikuje na naslednji način: „1.) ureditev in obstoj stvarne služnosti med zemljiškimi parcelami, ki si niso sosednje in ne mejita druga na drugo? 2.) obstoj stvarne služnosti, v kolikor ima parcela neposreden dostop do javne ceste in na njo meji? 3.) izdano gradbeno dovoljenje v postopku legalizacije, ki določa potek poti vzdolž parcele in do javne poti ter vpliv te okoliščine na obstoj stvarne služnosti? 4.) ugotovitev obstoja stvarne služnosti po trasi, ki gre izpod kovinskega nadstreška pred vhodom parcele tožene stranke – pod nadstreškom objekta toženca? 5.) med parcelo tožeče stranke in parcelo tožene stranke, ne obstaja služnostna pravica, kar pomeni, nezmožnost zagotovitve celovite poti in tako neobstoj dejanskega interesa tožeče stranke, da zahteva sodno varstvo le za del poti, glede katerih naj bi obstajala služnost? 6.) prekoračitev tožbenega zahtevka in preoblikovanje tožbenega zahtevka tožeče stranke s strani sodišča prve stopnje po uradni dolžnosti ter dopustnost takšne dispozicije s tožbenim zahtevkom? 7.) neobrazložitev sodbe sodišča druge stopnje in neizjasnitev o pritožbenih navedbah tožene stranke?“.

2. Predlog ni popoln.

3. Po četrtem odstavku 367.b člena ZPP mora stranka v predlogu za dopustitev revizije natančno in konkretno navesti sporno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost, ter na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče druge stopnje to vprašanje rešilo nezakonito; natančno in konkretno mora izkazati tudi obstoj sodne prakse vrhovnega sodišča, od katere naj bi odločitev odstopala. Zakon torej postavlja stroge zahteve o obveznih sestavinah predloga za dopustitev revizije.

4. Predlagatelj v obširni vlogi sicer navaja, da zastavlja sporna materialnopravna vprašanja, vendar pa iz njegovih uvodoma povzetih navedb izhaja, da ne gre za pravna vprašanja, pač pa trditve, ki tudi v nadaljevanju vloge, v kateri skuša te trditve razčleniti in obrazložiti, ne dosegajo zakonskega pogoja po natančni in konkretni navedbi spornega vprašanja. Večinoma trditve sploh ostajajo na ravni dejanskih trditev, s katerimi predlagatelj izraža nezadovoljstvo z dejanskimi ugotovitvami in dokazno oceno sodišč druge in prve stopnje, ali pa na ravni za obravnavani spor povsem nerelevantnih trditev, zlasti pa predlagatelj ne izkazuje okoliščin, ki bi kazale, da bi bila „vprašanja“ tako pomembna, da utemeljujejo odločanje vrhovnega sodišča. Nadalje pa predlagatelj tudi ni navedel prekršenega pravnega pravila, procesne kršitve pa zatrjuje zgolj kot revizijski razlog.

5. Ker predlog ne izpolnjuje pogojev po četrtem odstavku 367.b člena ZPP, ga je Vrhovno sodišče na podlagi šestega odstavka 367.b člena ZPP zavrglo.

6. Vrhovno sodišče je toženčev predlog za dopustitev revizije obravnavalo po vsebini. Zato glede na njegov predlog, da naj „se dopusti revizija in da se sodba Višjega sodišča v Ljubljani... in sodba Okrajnega sodišča v Črnomlju... po dopuščeni reviziji v celoti razveljavita in se zadeva vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje“, ki kaže na to, da revizijo vlaga (že) za primer, da bo dopuščena, ni bilo potrebe po izvedbi nadaljnjega postopka z revizijo.