Jedro

Vložena prošnja tožnice je bila z izpolnitvijo v rubriki "podatki o zadevi" le z navedbo opravilne številke izvršilne zadeve nepopolna. Zato toženka s pozivom z dne 28. 11. 2019, ko na dopolnitev rubrike "podatki o zadevi" tožnice ni pozvala, ni pravilno uporabila prvega odstavka 67. člena ZUP,

Izrek

I. Tožbi se ugodi, odločba Okrožnega sodišča v Ljubljani Bpp 3137/2019 z dne 3. 12. 2019 se odpravi in zadeva vrne organu v nov postopek.

II. Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki 347,70 EUR v 15 dneh od vročitve sodbe toženi stranki, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Toženka je z izpodbijano odločbo zavrnila prošnjo tožnice za dodelitev brezplačne pravne pomoči za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem prve stopnje v izvršilnem postopku Okrajnega sodišča na Jesenicah I 321/2019, zaradi izterjave. V obrazložitvi je navedla, da se na podlagi 4. alineje prvega odstavka 8. člena Zakona o brezplačni pravno pomoči (ZBPP) brezplačna pravna pomoč ne dodeli, kadar je prosilec dolžnik v izvršilnem postopku, začetem na podlagi izvršilnega naslova po zakonu, ki ureja izvršbo, razen če verjetno izkaže obstoj razlogov za ugovor zoper sklep o izvršbi, ki po določbah zakona, ki ureja izvršbo, preprečuje izvršbo. Sklep o izvršbi je bil izdan 18. 11. 2019 in v času odločanja še ni bil pravnomočen. Prosilka je dolžnica v tem izvršilnem postopku, ki se vodi pod opr. št. I 321/2019. Za vložitev ugovora zoper sklep o izvršbi bi morala tožnica navesti ugovorne razloge po 55. členu Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), vendar prosilka ugovornih razlogov po 55. členu ZIZ ni navedla, niti ni predložila dokazil v zvezi s 4. alinejo prvega odstavka 8. člena ZBPP in 55. členom ZIZ. Ker prosilka ni navedla nobenih ugovornih razlogov, niti predložila nobenih dokazil, iz katerih bi izhajali verjetni izgledi za uspeh postopka po 24. členu ZBPP, v povezavi s 4. alinejo prvega odstavka 8. člena ZBPP, je toženka prošnjo zavrnila.

2. Tožnica v tožbi navaja, da je toženka pri izdaji odločbe kršila določbe ZBPP in Zakona o upravnem postopku (ZUP). Toženka je po uradni dolžnosti opravila poizvedbe pri Okrajnem sodišču na Jesenicah in ugotovila, da sklep o izvršbi z dne 18. 11. 2019, še ni pravnomočen, torej zadeva ni očitno nerazumna v smislu 24. člena ZBPP. Nadalje ugotavlja, da prosilka ni navedla ugovornih razlogov po 55. členu ZIZ, niti ni predložila dokazil v zvezi s 4. alinejo prvega odstavka 8. člena ZBPP in 55. člena ZIZ. Zato bi morala uporabiti določbo prvega odstavka 67. člena ZUP, v zvezi z 4. alinejo prvega odstavka 8. člena ZBPP. Ta določba določa obvezno sestavino prošnje za brezplačno pravno pomoč v primeru izvršilnega postopka, kjer nastopa prosilec kot dolžnik. V takem primeru mora skladno s to določbo navesti tudi razloge za ugovor zoper sklep o izvršbi, v nasprotnem vloga ni formalno popolna. V zvezi s svojim stališčem se sklicuje na 4. alinejo drugega odstavka 32. člena ZBPP, ki določa kot obvezno sestavino za formalno popolnost prošnje tudi podatke o zadevi. To pa vključuje navedbo razlogov, iz katerih je ugovor zoper sklep o izvršbi verjeten. Iz navedenega sledi, da tožničina vloga ni bila popolna iz formalnih razlogov, ker ni vsebovala vseh podatkov, ki jih vloga za dodelitev BPP mora vsebovati (sodba Upravnega sodišča I U 1483/2017). Organ bi moral tožnico v skladu z določbo 67. člena ZUP pozvati na dopolnitev, pa je ni. Tudi praksa organov je takšna, da prosilce pozivajo na vsebinsko dopolnitev vlog (sodbe Upravnega sodišča II U 9/2019, I U 923/2016, II U 324/2016). Da bi moral organ pozvati tožnico na podlagi 67. člena ZUP, izhaja tudi iz načela varstva pravic strank in načela pomoči prava neuki stranki. Opozarja tudi na možnost dodelitve BPP v obliki pravnega svetovanja (1. alineja prvega odstavka 26. člena ZBPP), ki je namenjena preučitvi pravnega položaja in ustreznih pravnih predpisov. V konkretnem primeru niso bila upoštevana pravila postopka, kar je vplivalo na pravilnost in zakonitost odločitve. Ureditev v 4. alineji prvega odstavka 8. člena ZBPP že tako oži možnost pridobitve BPP ter je zato prav iz tega razloga treba v teh primerih še toliko bolj slediti splošnim načelom upravnega postopka glede pomoči neuki stranki iz 67. člena ZUP. Izpostavlja, da jo je organ po elektronski pošti celo pozval na sporočilo podatka, pred katerim sodiščem teče izvršilni postopek. V nasprotju z načeli pravičnosti in pravne pomoči je, da jo je le delno pozval na dopolnitev vloge ter ne v smislu zahteve iz 4. alineje prvega odstavka 8. člena ZBPP. Poleg tega je tožnica v elektronski pošti z dne 2. 12. 2019 navedla določene razloge, do katerih se organ ni opredelil, ter v tem delu odločba ni ustrezno obrazložena. Glede dokazil pa velja dolžnost organa iz drugega odstavka 140. člena ZUP, da stranko pozove na predložitev dokazil, česar pa tudi ni storil. Predlaga odpravo izpodbijane odločbe in zahteva povrnitev stroškov postopka.

3. Toženka v odgovoru na tožbo podarja, da zgolj dejstvo, da sklep o izvršbi še ni pravnomočen, ne pomeni, da je zadeva razumna v smislu 24. člena ZBPP. "Podatki o zadevi "kot določa drugi odstavek 32. člena ZBPP" pomeni izključno najosnovnejše podatke, brez katerih vloge ni mogoče obravnavati. Obrazec za BPP pod rubriko "podatki o zadevi" že na prvi pogled ne omogoča navedb, ki bi presegale formalno oznako zadeve, torej le opravilno številko in vrsto spora. Podatki, ki presegajo navedeni obseg, tudi smiselno ne pomenijo več temeljnih podatkov, ki omogočajo obravnavanje vloge, temveč so lahko le predmet trditvene podlage oziroma ugotavljanje dejanskega stanja. To ureja prvi odstavek 33. člena ZBPP, ki organu daje pooblastilo, da zbere "druge podatke iz drugega odstavka prejšnjega člena (…) (kadar in če je to potrebno", torej tudi "podatke o zadevi", med drugim zato, "da se dodeli BPP" (1. alineja prvega odstavka 33. člena ZBPP). Taka ureditev organu ne daje podlage, da bi podatke o zadevi, ki presegajo opisani najosnovnejši obseg, štel za nujno sestavino vloge v smislu 66. člena ZUP. Ugovor, da je prosilka v elektronskem sporočilu z dne 2. 12. 2019 navedla določene razloge, do katerih se organ ni opredelil, pa je napačen, saj prosilka v njem ni zatrjevala razlogov za ugovor v izvršilnem postopku po 55. členu ZIZ. Prosilki je bil dne 28. 11. 2019 podan poziv, s čimer ji je bila dana možnost, da se izjasni o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za izdajo odločbe, vendar kljub temu ni v dopolnitvi prošnje z dne 2. 12. 2019 v ničemer zatrjevala in izkazala dejstev oziroma okoliščin, iz katerih bi izhajali verjetni izgledi za uspeh. Predlaga zavrnitev tožbe.

4. Tožba je utemeljena.

5. V skladu s prvim odstavkom 24. člena ZBPP se pri presoji upravičenosti do BPP kot pogoj upoštevajo tudi okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za dodelitev BPP, predvsem se, kot to določa 1. alineja te določbe, upošteva, da zadeva ni očitno nerazumna oziroma, da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati. V 4. alineji 8. člena ZBPP pa zakon specialno za izvršilne postopke določa, da se BPP po tem zakonu ne dodeli, kadar je prosilec dolžnik v izvršilnem postopku, začetem na podlagi izvršilnega naslova po zakonu, ki ureja izvršbo, razen če verjetno izkaže obstoj razlogov za ugovor zoper sklep o izvršbi, ki po določbah zakona, ki ureja izvršbo, preprečuje izvršbo. Na podlagi navedenih pravnih podlag je toženka, ker tožnica v prošnji za BPP ni navedla nobenih ugovornih razlogov niti predložila nobenih dokazil, iz katerih bi izhajali verjetni izgledi za uspeh postopka po 24. členu ZBPP, v povezavi s 4. alinejo prvega odstavka 8. člena ZBPP, prošnjo zavrnila.

6. Po presoji sodišča pa je toženka prošnjo preuranjeno vsebinsko obravnavala. Sodišče namreč ne soglaša z njenim stališčem, da je bila prošnja formalno popolna. Preuranjeno vsebinsko odločanje o prošnji je posledica napačnega stališča o obsegu podatkov, ki jih mora vsebovati formalno popolna prošnja za BPP, kot je svoje stališče obrazložila toženka v odgovoru na tožbo, v zvezi z rubriko "podatki o zadevi". Poleg splošnih podatkov, ki jih mora vsebovati vsaka vloga, lahko posamezni materialni predpis določa, da mora vloga imeti še druge podatke. Tako 4. alineja drugega odstavka 32. člena ZBPP določa, da mora prošnja za BPP vsebovati tudi "podatke o zadevi". Da ta rubrika že iz razloga predvidenega prostora na obrazcu zahteva le navedbo formalne oznake zadeve, torej navedbo le opravilne številke in vrsto spora, sodišče s toženko ne soglaša. Že iz prvega odstavka 32. člena ZBPP izhaja, da se prošnja za BPP vloži na obrazcu, ki je predpisan. Drugje na obrazcu kot v rubriki "podatki o zadevi" ni omogočeno, da bi prosilec razložil, zakaj zaproša za BPP, torej obrazložil podatke o zadevi, o kateri bo toženka vsebinsko presodila, ali izpolnjuje pogoje za dodelitev BPP. Ni logično, kako bi navedel prosilec v tej rubriki formalno oznako zadeve, kolikor bi želel vložiti tožbo, ko oznaka - opravilna številka zadeve niti ne obstaja.

7. Vložena prošnja tožnice je bila z izpolnitvijo v rubriki "podatki o zadevi" le z navedbo opravilne številke izvršilne zadeve nepopolna, v smislu kot je sodišče razložilo zgoraj. Toženka s pozivom z dne 28. 11. 2019, ko na dopolnitev rubrike "podatki o zadevi" tožnice ni pozvala, ni pravilno uporabila prvega odstavka 67. člena ZUP, ki določa, da mora organ pozvati na pomanjkljivost. Pomanjkljivost tudi ni bila odpravljena po pozivu 2. 12. 2019 (poslan je bil po elektronski pošti), saj je bila tožnica pozvana le, da navede, pred katerim sodiščem teče izvršilni postopek. Glede na navedeno se izpodbijane odločbe ne da preizkusiti, kar pomeni bistveno kršitev določb postopka po 7. točki drugega odstavka 237. člena ZUP.

8. Toženka izpeljuje svojo novo prakso na podlagi sodbe Upravnega sodišča I U 1047/2019 z dne 9. 7. 2019, v kateri pa ni šlo za enako dejansko situacijo. Rubriko "podatki o zadevi" je prosilec izpolnil, toženka jih je presodila in prošnjo zavrnila. Sodišče je soglašalo z njeno presojo in zavrnilo ugovor, da bi morala toženka pozivati na dopolnitev trditvene in dokazne podlage, kot jo je ponudil v opisu svoje zadeve.

9. Toženka je glede na navedeno kršila pravila postopka, ta kršitev pa je vplivala na odločitev o zadevi. Sodišče je odločitev o odpravi izpodbijane odločbe in vrnitvi zadeve v ponoven postopek sprejelo na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1).

10. Ker je tožnica v tem upravnem sporu uspela, ji je sodišče odmerilo stroške postopka v višini 347,70 EUR (25. člen ZUS-1 v zvezi s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu). Stroške ji je dolžna povrniti toženka v roku 15 dni od prejema sodbe.