Jedro

Iz izpodbijane odločbe, niti iz drugostopenjske odločbe ne izhaja, v čem naj bi bila izkazana realna, konkretna in določna javna korist za gradnjo nogometnega igrišča na območju, ki zajema tudi tožnikovo nepremičnino. Upravni organ namreč povsem posplošeno navaja naraščajoče potrebe po gradnji nogometne športne infrastrukture, češ da število igralcev nogometa narašča in da primanjkuje kapacitet za zagotovitev izvajanja letnega programa športa za nogometne klube v občini D. Navedenih ugotovitev v ničemer ne konkretizira, saj ne navede nobenih podatkov, ki bi te ugotovitve podpirali in utemeljevali, temveč se zgolj na povzet posplošen način sklicuje na navedbe stranke z interesom. Na podlagi tako splošnih navedb pa obstoja konkretne javne koristi, ki bi utemeljevala poseg v tožnikovo lastninsko pravico, ni mogoče preizkusiti.

Razlastitev je dopustna le ob izkazani konkretni javni koristi. To pomeni, da je razlastitev mogoče dopustiti le, če je potrebna zaradi gradnje konkretnega objekta, ki ima dopusten razlastitveni namen iz 193. člena ZUreP-2. Če načrtovana gradnja ni izvedljiva oziroma ni dopustna, potem javna korist za razlastitev očitno ne more biti izkazana.

Izrek

I.Tožbi se ugodi, odločba Upravne enote Ljubljana, 352-58/2019-53 z dne 30. 6. 2021, se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

II.Tožena stranka je dolžna povrniti stroške postopka tožeči stranki v višini 469,70 EUR, v roku 15 dni od vročitve sodbe toženi stranki, po preteku tega roka z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

III.Stroškovni zahtevek stranke z interesom, občine D., se zavrne.

Obrazložitev

Dosedanji potek upravnega postopka

1.Z izpodbijano odločbo je prvostopenjski organ (v nadaljevanju organ) razlastil nepremičnino s parc. št. ... (ID ...) k.o. ..., last tožnika, v korist razlastitvene upravičenke občine A. (v tem sporu stranka z interesom), zaradi izvedbe projekta Nogometni center A., z določenim rokom za izvedbo investicije do 30 11. 2023 (1. točka izreka), odločil, da je pravnomočnost te odločbe podlaga za izbris zaznambe uvedbe razlastitvenega postopka in vpis lastninske pravice na navedenih nepremičninah, v korist razlastitvene upravičenke občine A., do celote (2. točka izreka) in da bo o stroških postopka odločil s posebnim sklepom (3. točka izreka).

2.Iz obrazložitve izhaja, da gre za gradnjo nogometnega centra D. in spremljajočih objektov. Izkazanost javne koristi na abstraktni ravni je organ utemeljil z navedbo, da je igrišče objekt družbene infrastrukture, da je izvajanje športa na ravni občine v javnem interesu in da je v enoti urejanja prostora, v kateri se nahajata tožnikova nepremičnina (ŠE-570), gradnja športnega igrišča in spremljajoče infrastrukture dopustna. Izkazanost javne koristi na konkretni ravni je utemeljeval z navedbo, da se nepremičnina tožnika nahaja v neposredni bližini Nogometnega centra D., da potrebe po nogometni infrastrukturi naraščajo, saj število igralcev narašča, hkrati pa primanjkuje kapacitet za zagotovitev izvajanja letnega programa športa za nogometne klube v občini D. Organ je še ugotovil, da razlastitvena upravičenka ne razpolaga z drugimi primernimi nepremičninami v isti prostorski enoti urejanja prostora v bližini obstoječega nogometnega centra, da bi ta lahko deloval kot zaokrožena celota. Dodal je še, da investicija sledi usmeritvam in ciljem v nacionalnih strateških dokumentih in ima podlago v regionalnem razvojnem programu regije D. Opredelil se je še do ugovorov tožnika.

3.Drugostopenjski organ je pritožbo tožnika zavrnil.

Povzetek bistvenih navedb strank v upravnem sporu

4.Tožnik se z izpodbijano odločbo ne strinja. V tožbi je uvodoma opozoril, da je v postopku prišlo do kršitve načela kontradiktornosti, saj ni bil seznanjen s pozivi organa k dopolnitvam, poslanih stranki z interesom, zato se ne more opredeliti do popolnosti in ustreznosti dopolnitev in popravkov. Prav tako mu ni bil vročen odgovor na pritožbo stranke z interesom. Organ se tudi ni opredelil do večine argumentov tožnika. Tožnik je že v postopku zatrjeval in izkazal, da ima stranka z interesom na razpolago znotraj EUP ŠE-570 in ŠE-793 primerni nepremičnini s parc. št. 496/1 in 495/1, v skupni izmeri 8.952 m2, in s tem v zvezi predlagal postavitev izvedenca geodetske stroke, kar je organ zavrnil iz nedopustnega razloga. V izreku tudi ni določen rok za začetek gradnje nogometnega igrišča. S tem je bil kršen 203. člen Zakona o urejanju prostor (ZUreP-2) in poseženo v pravico tožnika iz 212. člena ZUreP-2. Organ je tudi odločal o spremenjeni vlogi, ki ji niso bile priložene obvezne priloge (199. člen ZUreP-2). Hkrati spremenjeni projekt ni izvedljiv, niti dopusten. Abstraktna javna korist po mnenju tožnika ni izkazana, tudi obstoj konkretne javne koristi je organ utemeljeval zgolj s pavšalnimi in povsem nedokazanimi trditvami. Obrazložena tudi ni nujnost razlastitve in sorazmernost med javno koristjo in prizadetostjo zasebne lastnine (tretji odstavek 15. člena Ustave Republike Slovenije (v nadaljevanju URS)). Razlastitev tudi ni potrebna. Stranka z interesom ima znotraj EUP ŠE-570 in ŠE-793 druge primerne nepremičnine, poleg tega pa ima druga tekmovalna nogometna igrišča. Glede na podatke iz Letnega programa športa v občini D. tudi izhaja, da se je število športnikov zmanjšalo in povečalo število novih športnih objektov in površin. Iz spremenjenega razlastitvenega zahtevka izhaja še, da se bo poleg nogometnega igrišča zgradil večnamenski objekt bruto tlorisne površine v izmeri cca. 500 m2. Izgradnja takega objekta ne bi bila skladna z veljavnim OPN občine D. (95. člen OPN občine D.). Tožnik je predlagal, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi ter toženki naloži povrnitev njegovih stroškov postopka.

5.Toženka odgovora na tožbo ni podala, poslala je upravni spis.

6.Stranka z interesom je v odgovoru na tožbo prerekala navedbe tožnika in predlagala sodišču, da tožbo zavrne.

7.Tožnik in stranka z interesom sta vložila (vsak po) še štiri pripravljalne vloge (tožnik dne 28. 12. 2022, dne 31. 8. 2023, dne 29. 9. 2023 in dne 5. 12. 2024, stranka z interesom pa dne 24. 1. 2024, dne 30. 1. 2024, dne 2. 11. 2023 in dne 18. 11. 2024) V njih stranki v bistvenem ponavljate navedbe iz tožbe oziroma odgovora na tožbo. Podrobneje so tožbeni razlogi in stališča stranke z interesom predstavljeni v nadaljevanju obrazložitve oziroma presoji tožbenih razlogov.

Glavna obravnava in dokazni postopek

8.Sodišče je dne 10. 1. 2025 opravilo glavno obravnavo (narok), na katero sta pristopila tožnik in stranka z interesom. Toženka na narok ni pristopila, svojega izostanka ni opravičila.

9.Na naroku je tožnik vztrajal pri svojih dosedanjih navedbah. Tudi po prejemu pozivov organa k dopolnitvam zahteve razlastitvene upravičenke - stranke z interesom ter po prejemu odgovora stranke z interesom na pritožbo tožnika v upravnem postopku je vztrajal, da tudi iz teh listin izhaja, da niso izpolnjeni pogoji za razlastitveni postopek.

10.Stranka z interesom je vztrajala pri svojih dosedanjih navedbah in dodatno podala obširne navedbe, s katerimi utemeljuje javno korist; tako na abstraktni kot konkretni ravni; podkrepljeno z analizami, pri sprejemu katerih je sodelovalo več ministrstev in strokovnjakov in s katerimi utemeljuje, zakaj je gradnja nogometnega igrišča prav na tem območju nujno potrebna. V podkrepitev navedenega je v spis vložila Letni program športa v občini D. za leto 2024, z dne 20. 11. 2023 ter Analizo - stanje obstoječe nogometne infrastrukture občine D., izdelane s strani B. B., iz meseca decembra 2023.

11.V zvezi z na naroku predloženima listinama se je izrekel tožnik in navedel, da je v njima veliko napak, da podatki, ki jih tabele vsebujejo niso točni in so navedeni selektivno. Meni, da jih sodišče ne sme upoštevati in zato se do njih ni opredelil bolj podrobno.

12.Sodišče je v dokaznem postopku vpogledalo v upravni spis zadeve in v listine A1 do A8, ki jih je tožnik priložil k tožbi.

13.Sodišče je zavrnilo dokazne predloge za vpogled v listine A10 do A24 (posamezne strani iz nacionalne in občinske strategije športa, občinskega letnega programa športa, Pravilnika o licenciranju nogometnih klubov ter dopisa stranke z interesom tožniku z dne 29. 3. 2018 in z dne 11. 5. 2018, članek in opis projekta F.), ker gre za nedovoljene tožbene novote po 52. členu Zakona o upravnem sporu (ZUS-1). Tožnik jih ni predlagal in tudi ne predložil že v postopku izdaje upravnega akta, niti ni navedel opravičljivih razlogov, zakaj tega ni storil.

14.Dokazne predloge za vpogled v listine, ki sta jih tožnik in stranka z interesom podali v pripravljalnih vlogah, to je po izteku roka za tožbo oziroma za odgovor na tožbo (listine A25 do A53 ter C2 in C3), ter dokazni predlog za izvedbo ogleda na kraju samem ter listine, ki jih je stranka z interesom prinesla na glavno obravnavo, je sodišče zavrnilo na podlagi prvega odstavka 28. člena ZUS-1.

15.Dokazni predlog za vpogled v listine, ki jih je stranka z interesom prinesla na narok (Letni program športa v občini D. za leto 2024, z dne 20. 11. 2023 ter Analizo - stanje obstoječe nogometne infrastrukture občine D., izdelane s strani E. E., iz meseca decembra 2023), je sodišče zavrnilo, saj jih je stranka z interesom podala po izteku roka za odgovor na tožbo in tudi iz razloga, ker so nastale po izdaji izpodbijanega akta.

16.V zvezi z zavrnjenimi dokaznimi predlogi sodišče pojasnjuje, da prepoved navajanja novih dejstev in predlaganja novih dokazov v upravnem sporu (52. člen ZUS-1) izhaja iz tega, da je predmet sodnega varstva v tem postopku zakonitost upravnega akta, s katerim je odločeno o pravici in obveznosti stranke. Stranka je zato dolžna že v upravnem postopku takoj, ko je mogoče, navajati vsa dejstva in predlagati vse dokaze, ki so pomembni za odločitev, in tako upravnemu organu omogočiti, da izda zakonito odločbo. Ker ima torej tožba v upravnem sporu naravo sodnega varstva zoper oblastne odločitve državnih organov ter je za njeno vložitev v prvem odstavku 28. člena ZUS-1 predpisan prekluziven rok, po poteku tega roka tožbe ni več mogoče širiti z navajanjem dejstev in dokazov, ki niso bili navedeni že v pravočasni tožbi, niti tekom upravnega postopka.

17.Vpogleda v del OPPN (A9) sodišče ni obravnavalo kot dokaznega predloga, ker gre za pravo.

18.Tožnik in stranka z interesom zavrnitvam dokaznih predlogov nista ugovarjali.

19.Sodišče je v soglasju s prisotnima strankama del naroka posnelo, v skladu s tretjim odstavkom 125. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v povezavi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 izdelalo prepis zvočnega posnetka naroka in ga vročalo strankam v morebitne pripombe. Stranke na prepis zvočnega posnetka naroka pripomb niso podale.

K I. točki izreka

20.Tožba je utemeljena.

21.V tem upravnem sporu sodišče presoja zakonitost odločbe, s katero je upravni organ odločil o razlastitvi tožnikove nepremičnin s parc. št. ... (ID ...) k.o. ...

22.Sodišče ugotavlja, da gre v obravnavani zadevi za identično oziroma zelo podobno dejansko in identično pravno stanje kot v zadevah upravnega sodišča I U 230/2022, I U 275/2022 in I U 277/2022 (s to razliko, da je prvostopenjski organ z v tem sporu izpodbijano odločbo razlastil tožnikovo nepremičnino, medtem ko je v ostalih zadevah razlastil sosednje nepremičnine - v zadevi, I U 230/2022, nepremičnino s parc. št. ..., last C. C., v zadevi, I U 275/2022, nepremičnino s parc. št. ..., in v zadevi I U 277/2022 nepremičnini s parc. št. ... in ...; vse k.o. ...).

23.Kot je upravno sodišče že pojasnilo v zgoraj navedenih sodbah je razlastitev poseg v lastninsko pravico, ki jo URS varuje v 33. členu. Tudi pogoje za dopustnost razlastitve ureja URS, ki v 69. členu določa, da se lastninska pravica na nepremičnini lahko v javno korist odvzame ali omeji proti nadomestilu v naravi ali proti odškodnini pod pogoji, ki jih določa zakon.

24.Iz citirane ustavne določbe torej izhaja, da je razlastitev dopustna le, če to zahteva javna korist. Ta razlastitveni namen (javna korist) mora obstajati na dveh ravneh. Prva raven je obstoj ti. abstraktne javne koristi, ki jo je opredelil že zakonodajalec in je predpostavka za uvedbo razlastitvenega postopka (ti. razlastitveni namen). Druga pa je ti. konkretna javna korist, ki mora biti ugotovljena za konkretno nepremičnino.

25.Dopustni abstraktni razlastitveni nameni so določeni v 193. členu ZUreP-2. Po prvem odstavku 194. člena ZUreP-2 se za nepremičnine iz prvega in drugega odstavka prejšnjega člena šteje, da je javna korist izkazana, če so predvidene v DPN, OPN, OPPN ali prostorskem aktu iz četrtega odstavka 59. člena tega zakona, če so ti akti pripravljeni tako natančno, da je te nepremičnine mogoče grafično prikazati v zemljiškem katastru, ali če je bilo zanje izdano celovito dovoljenje.

26.Po drugem odstavku 192. člena ZUreP-2 je razlastitev dopustna le v javno korist in če je za dosego javne koristi nujno potrebna in da je javna korist razlastitvenega namena v sorazmerju s posegom v zasebno lastnino.

27.Konkretna javna korist torej obsega javno potrebo, ki ustreza enemu od zakonsko določenih razlastitvenih namenov ter je realna, določna in konkretna. Pristojni organ jo ugotavlja v vsaki zadevi posebej. Ni dovolj, da razlastitveni namen in abstracto odtehta abstraktni interes lastnika; tehtanje je treba opraviti tudi v konkretnem primeru. To pomeni, da mora razlastitev v konkretnem primeru zadostiti vsem trem elementom načela sorazmernosti: - obstajati mora javni interes, javna potreba, ki ustreza enemu od zakonsko določenih razlastitvenih namenov in je realna, določna, konkretna; - razlastitev mora biti nujno potrebna za dosego tega namena; - med javno koristnostjo konkretnega namena razlastitve in težo posega v lastnino mora obstajati sorazmernost v ožjem smislu. Ob tem sodišče opozarja, da trditveno in dokazno breme za obstoj abstraktnega in konkretnega javnega interesa nosi razlastitveni upravičenec (v tem upravnem sporu stranka z interesom).