U-I-246/99

5. 4. 2001

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude dr. Franca Wurnika iz Zvezne republike Nemčije, ki ga zastopa Zdravko Rus, odvetnik v Radovljici, na seji dne 5. aprila 2001

s k l e n i l o :

1.Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti Zakona o izdaji obveznic za plačilo odškodnine za zaplenjeno premoženje zaradi razveljavitve kazni zaplembe premoženja (Uradni list RS, št. 49/99) se zavrne.

2.Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti Uredbe o izdaji obveznic za plačilo odškodnine zaradi razveljavitve kazni zaplembe premoženja (Uradni list RS, št. 84/99) se zavrne.

O b r a z l o ž i t e v

A.

1.Pobudnik navaja, da je bil njegovi pokojni materi leta 1946 s kazensko sodbo zaplenjen trgovinski in industrijski obrat z vsemi zalogami in pripadajočimi objekti in da je Vrhovno sodišče s sodbo št. I Ips 190/91kazensko sodbo glede odločbe o kazni spremenilo tako, da se kazen zaplembe ne izreče. Zato je bil na Okrajno sodišče v Radovljici vložen predlog za vrnitev nepremičnin in plačila odškodnine, kateremu se je pobudnik pridružil.

2.Pobudnik meni, da so upravičenci, ki uveljavljajo vračilo zaplenjenega premoženja po določbah Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (Uradni list RS, št. 10/98 in nasl. - v nadaljevanju ZIKS-G), v slabšem položaju v primerjavi z upravičenci, ki zahtevajo vračilo podržavljenega premoženja po določbah Zakona o denacionalizaciji (Uradni list RS, št. 27/91 in nasl. - v nadaljevanju ZDen), ker naj bi Zakon o izdaji obveznic za plačilo odškodnine za zaplenjeno premoženje zaradi razveljavitve kazni zaplembe premoženja (v nadaljevanju ZIOOZP) drugače urejal vračanje zaplenjenega premoženja. ZDen naj bi nikjer ne določal plačila odškodnine "z odmikom", ZIOOZP pa naj bi določal, da se obveznice izročajo v velikem časovnem odmiku šele 1. 2. 2001, izplačilo obveznic pa naj bi trajalo vse do leta 2015. Člena 3 in 8 ZIOOZP naj bi bila zato v nasprotju s 14., 15., 26., 30. in 33. členom Ustave. Pobudnik zatrjuje neenakost tudi glede stroškov postopka vračanja premoženja po določbah ZIKS-G v primerjavi s stroški denacionalizacijskega postopka.

3.Člen 8 ZIOOZP pa naj bi bil v nasprotju tudi s 87. in z drugim odstavkom 120. člena Ustave, ker naj bi določal, da se z uredbo določajo pravice "dekonfisciranih": izplačevanje glavnice, obresti za obveznice, izplačevanje obveznic, določitev višine odškodnine za zaplenjeno premoženje ipd. Zato naj bi tudi Uredba o izdaji obveznic za plačilo odškodnine zaradi razveljavitve kazni zaplembe premoženja (v nadaljevanju Uredba) ne temeljila na ustreznem zakonu, zaradi česar naj bi bila v nasprotju s 87. in 120. členom Ustave. Določanje višine odškodnine pa naj bi sploh ne bilo urejeno, zato naj bi obstajala neustavna pravna praznina.

4.Državni zbor na pobudo ni odgovoril. Vlada pa v odgovoru na pobudo ugotavlja, da izpodbijane določbe ZIOOZP in Uredbe niso v neskladju z navedenimi določbami Ustave in da so razlike med obveznicami, izdanimi na podlagi ZIOOZP, in obveznicami, izdanimi na podlagi ZDen, ki so predvsem v roku izplačila in v višini obrestne mere, predvsem posledica spremenjenih ekonomskih razmer v času sprejemanja obeh zakonov, zaradi česar pa naj bi upravičenci po ZIKS-G ne bili v slabšem položaju od upravičencev po ZDen. Vlada navaja še, da je pobudnik zmotno razumel besedilo 8. člena ZIOOZP, po katerem naj bi se z Uredbo reševala vprašanja določanja višine odškodnine, in da v zvezi s tem ne gre za zatrjevano pravno praznino.

B.

5.Pobudnikove trditve o načinu denacionalizacije z odškodnino v obliki obveznic Slovenskega odškodninskega sklada (sedaj Slovenske odškodninske družbe) nimajo podlage v veljavni ureditvi. Člen 45 ZDen določa izdajo obveznic za plačevanje odškodnine po določbah ZDen, ki so izplačljive v enakih polletnih obrokih v 20 letih. V skladu z drugim odstavkom 49. člena ZDen je bil sprejet Zakon o Slovenskem odškodninskem skladu (Uradni list RS, št. 7/93 in nasl. - ZSOS), ki je s svojo ureditvijo omogočil pričetek izplačevanja odškodnin na podlagi obveznic. Ta zakon je v 7.b členu določil dva datuma za izplačevanje odškodnin, ki ju ZDen ni določil. Določil je, da se glavnica izdanih obveznic mora začeti izplačevati najkasneje do 1. 1. 2005 in da se obresti od izdanih obveznic pričnejo izplačevati od 31. 12. 1996. Upoštevajoč roke, ki jih je ZDen določil za izdajo odločb o denacionalizaciji (58. člen), je zakonodajalec upravičeno predvidel, da bodo nekatere denacionalizacijske odločbe o odškodninah postale pravnomočne, preden jih bo mogoče izvršiti. Zato je s sedmim odstavkom 44. člena ZDen določil, da za čas od pravnomočnosti odločbe o odškodnini do pričetka obrestovanja obveznic upravičencu pripadajo obresti. ZIOOZP pa je v petem odstavku 3. člena določil, da upravičencem do izdaje obveznic pripadajo obresti za čas od pravnomočnosti odločbe o razveljavitvi kazni zaplembe premoženja in določitvi višine odškodnine za zaplenjeno premoženje do izdaje obveznic in da se te obresti pripišejo odškodnini, navedeni v pravnomočni odločbi. V obeh primerih je torej zakonodajalec uredil primere, v katerih so odločbe, ki so podlaga za izročitev obveznic, pravnomočne še pred izdajo obveznic. Dinamika izplačil enih in drugih obveznic se sicer razlikuje, vendar zaradi dvajsetletnega izplačevanja obveznic po ZDen zadnji obrok za izplačilo teh obveznic zapade 1. 6. 2016, zadnji obrok obveznic, izdanih na podlagi ZIOOZP, pa zaradi petnajstletnega izplačevanja 1. 3. 2015.

6.Pobudnik tudi zmotno meni, da 8. člen ZIOOZP Uredbi prepušča urejanje določanja pravic. Višino odškodnine za zaplenjeno premoženje določa sodišče v postopku na podlagi določb ZIKS-G. V 8. členu ZIOOZP se besedilo "določitvi višine odškodnine za zaplenjeno premoženje" pojavlja v besedni zvezi poimenovanja pravnomočnih odločb, s katerimi se razveljavi kazen zaplembe premoženja in določi višina odškodnine za zaplenjeno premoženje. Člen 8 prav tako ne prepušča ureditve izplačevanja glavnice, obrestovanja in izplačevanja obveznic podzakonskemu aktu, temveč pooblašča Vlado, da z Uredbo določi način in roke za izplačevanje glavnice in obresti za obveznice ter druga vprašanja v zvezi z izdajanjem, vročanjem in izplačevanjem obveznic in izvrševanjem pravnomočnih odločb, ki niso določeni s tem zakonom. Način izplačevanja in obrestovanja obveznic ter obresti za čas do izdaje obveznic namreč Zakon sam določa v 3. členu. Uredba pa upošteva tako zakonsko določbo o petnajstih letnih obrokih kot tudi določbi o višini obrestne mere in pripisovanju obresti (vključno z obrestmi za čas do izdaje obveznic po petem odstavku 3. člena ZIOOZP), ki so obračunane do izplačila prvega letnega obroka.

7.Iz navedenega je razvidno, da razlogi, s katerimi pobudnik utemeljuje neustavnost izpodbijane ureditve, ne držijo. Navedbe v zvezi s stroški nepravdnega postopka, v katerem pobudnik uveljavlja vračilo zaplenjenega premoženja, pa v postopku s to pobudo niso relevantne, ker stroški navedenega postopka niso predmet izpodbijane ureditve.

8.Ker je pobuda očitno neutemeljena, jo je Ustavno sodišče zavrnilo.

C.

9.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi drugega odstavka 26. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - ZUstS) v sestavi: predsednik Franc Testen ter sodnice in sodniki dr. Janez Čebulj, dr. Zvonko Fišer, Lojze Janko, Milojka Modrijan, dr. Ciril Ribičič, dr. Mirjam Škrk in dr. Lojze Ude. Sklep je sprejelo soglasno.

P r e d s e d n i k Franc Testen