Jedro

Odločitev sodišča o ustavitvi postopka zoper prvega toženca zaradi umika pritožbe nasprotuje pravilu o posledicah enotnega sosporništva in o učinkih pravdnih dejanj enega enotnega sospornika na druge (196. člen ZPP). Toženci so kot pogodbene stranke v tem postopku sporne izročilne pogodbe, glede katere se zahteva ugotovitev ničnosti, nujni in enotni sosporniki. To pomeni, da je po pravilih materialnega prava spor mogoče rešiti samo na enak način za vse sospornike in ni vzdržno, da bi sodišče ustavilo pritožbeni postopek le zoper enega od tožencev in bi s tem postala zoper njega sodba pravnomočna, medtem ko bi obstajala možnost izdaje drugačne sodbe zoper ostale tožence. Tudi sicer v primeru različnih pravdnih dejanj enotnih sospornikov velja načelo najugodnejšega dejanja. To pa je tisto dejanje, ki omogoči rešitev spora na enak način za vse sospornike. Na strani tožene stranke je vsekakor ugodnejše pravdno dejanje vztrajanje pri pritožbi in ne ugotovitev njenega umika ter ustavitev pritožbenega postopka.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je sklenilo, da se ustavi postopek po pritožbi zoper sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani opr. št. P 2123/2013-II z dne 23. 8. 2016, v delu, ki se nanaša na prvotoženo stranko. Tako je storilo po sporočilu, da je bil nad prvotoženo stranko 13. 9. 2012 začet postopek osebnega stečaja St ..., stečajna upraviteljica prvega toženca pa je po seznanitvi s tem pravdnim postopkom v celoti soglašala z vsebino in izrekom sodbe in zato umaknila pritožbo v imenu prvega toženca.

2. Tožena stranka se proti temu sklepu pritožuje in predlaga pritožbenemu sodišču, da ga razveljavi. Navaja, da je v tem postopku, ki poteka zaradi ugotovitve ničnosti sporne izročilne pogodbe, mogoče spor rešiti le na enak način za vse udeležence pogodbe. Tožene stranke so nujni in enotni sosporniki ter se štejejo kot enotna pravdna stranka. Učinek pravdnih dejanj posameznih nujnih sospornikov je potrebno vedno presojati v razmerju do ostalih sospornikov. Sodišče je v nasprotju s pravili nujnega sosporništva in ustaljeno sodno prakso pritožbeni postopek ustavilo le za enega izmed nujnih sospornikov. Poleg navedenega tožena stranka opozarja, da je bil umik pritožbe vložen v imenu prvotožene stranke brez njenega pooblastila. Glede na določbo 386. člena ZFPPIPP je jasno, da se poslovna sposobnost stečajnega dolžnika omeji le glede razpolaganja s premoženjem, ki je del stečajne mase, ničesar pa ne govori o premoženju, ki bi morda lahko bilo del stečajne mase ali pa o premoženju, ki bo nekoč del stečajne mase. Ker predmetna pravda ne poteka glede premoženja, ki je del stečajne mase, ima prvotožena stranka polno procesno sposobnost, stečajna upraviteljica pa ga v postopku nima pravice zastopati.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče lahko le pritrdi pritožbi, da odločitev sodišča o ustavitvi postopka zoper prvega toženca zaradi umika pritožbe nasprotuje pravilu o posledicah enotnega sosporništva in o učinkih pravdnih dejanj enega enotnega sospornika na druge (196. člen Zakona o pravdnem postopku - ZPP). Toženci so kot pogodbene stranke v tem postopku sporne izročilne pogodbe, glede katere se zahteva ugotovitev ničnosti, nujni in enotni sosporniki. To pomeni, da je po pravilih materialnega prava spor mogoče rešiti samo na enak način za vse sospornike in ni vzdržno, da bi sodišče ustavilo pritožbeni postopek le zoper enega od tožencev in bi s tem postala zoper njega sodba pravnomočna, medtem ko bi obstajala možnost izdaje drugačne sodbe zoper ostale tožence1. Tudi sicer v primeru različnih pravdnih dejanj enotnih sospornikov velja načelo najugodnejšega dejanja. To pa je tisto dejanje, ki omogoči rešitev spora na enak način za vse sospornike2. Na strani tožene stranke je vsekakor ugodnejše pravdno dejanje vztrajanje pri pritožbi in ne ugotovitev njenega umika ter ustavitev pritožbenega postopka. To pa pomeni, da procesnih ravnanj prvega toženca po izdaji sodbe, ki ga v postopku osebnega stečaja zastopa stečajna upraviteljica, sodišče ne bi smelo oziroma ne sme upoštevati. Na pritožbene trditve o obsegu omejitve poslovne sposobnosti prvega toženca, glede na zgoraj navedeno, pritožbenemu sodišču ni potrebno odgovarjati.

5. Zaradi ugotovljene bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena v zvezi s 196. členom ZPP je pritožbeno sodišče ugodilo pritožbi in sklep razveljavilo na podlagi 3. točke 365. člena ZPP.

1 Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, 2. knjiga, Komentar mag. Nine Betetto k 196. členu. 2 Sklep VS RS II Ips 315/2001.