Jedro

Kratkotrajnost in časovna oddaljenost zaposlitve toženčeve hčere pri Okrajnem sodišču ... ter očitno nizka stopnja njenih kontaktov s sodniki, ki na njem opravljajo sodniško funkcijo, po prepričanju Vrhovnega sodišča ne morejo predstavljati razloga, ki bi bil dovolj tehten, da bi utemeljeval delegacijo pristojnosti.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Ž. M. s tožbo, ki jo je vložil pri krajevno in stvarno pristojnem Okrajnem sodišču ..., od toženca D. D. zahteva plačilo 500,00 EUR odškodnine za nepremoženjsko škodo z zakonskimi zamudnimi obrestmi ter povrnitev pravdnih stroškov.

2. Okrajno sodišče ... je Vrhovnemu sodišču predlagalo, naj določi drugo stvarno pristojno sodišče, ki bo v navedeni zadevi postopalo in odločilo. Predlog je utemeljilo z okoliščino, da je bila pri sodišču toženčeva hči P. D. zaposlena od 1. marca do 31. maja 2009, pred tem pa je nekaj časa delo opravljala pri sodišču preko študentskega servisa; pri svojem delu v vložišču, sprejemanju in odpravljanju pošte in sprejemanju ter vezavi telefonskih klicev je dnevno prihajala v stik s sodniki. Ker je kolektiv Okrajnega sodišča ... majhen in se njegovi člani medsebojno dobro poznajo, bi lahko nastopil dvom v nepristranskost sodnikov tega sodišča v konkretni zadevi.

3. Predlog ni utemeljen.

4. Delegacija pristojnosti je eden od procesnih institutov, s katerimi se zagotavlja ustavna pravica do nepristranskega sojenja. Urejena je v 67. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), po kateri Vrhovno sodišče lahko na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi. Pravni standard „drugih tehtnih razlogov“ zajema različne okoliščine, ki niso v neposredni zvezi s sporom samim, pač pa nanj lahko vplivajo od zunaj in zadevajo celotno sodišče. Mednje po oceni Vrhovnega sodišča ne spada okoliščina, da je pred več kot dvemi leti krajši čas pri stvarno in krajevno pristojnem sodišču posamezna administrativna dela opravljala toženčeva hči in pri tem pri dostavi pošte prihajala v stik s sodniki tega sodišča. Kratkotrajnost in časovna oddaljenost zaposlitve toženčeve hčere pri Okrajnem sodišču ... ter očitno nizka stopnja njenih kontaktov s sodniki, ki na njem opravljajo sodniško funkcijo, po prepričanju Vrhovnega sodišča ne morejo predstavljati razloga, ki bi bil dovolj tehten, da bi utemeljeval delegacijo pristojnosti. Predlog je zato zavrnilo.