Jedro

Pritrditi je sicer navedbi sodišča prve stopnje, da je lahko predmet izvršbe za poplačilo denarne terjatve vsaka dolžnikova stvar ali premoženjska oziroma materialna pravica, kolikor ni z zakonom izvzeta iz izvršbe, oziroma, če ni izvršba na njej z zakonom omejena. V konkretnem primeru pa tega pravila ni mogoče več uporabiti, saj ob dovolitvi izvršbe sodišče pazi, da dovoli izvršbo le na vsako dolžnikovo stvar ali premoženjsko oziroma materialno pravico. V konkretnem primeru je potrebno uporabiti 24. člen ZIZ, ki govori o pravnem nasledstvu. Pravno nasledstvo je v procesnem smislu lahko podano tudi glede predmeta izvršbe. To pomeni, da novi lastnik predmeta izvršbe obremenjenega z zastavno pravico, pridobi položaj zastavnega dolžnika in z njim v izvršilnem postopku procesni položaj dolžnika.

Izrek

Pritožbi se ugodi in izpodbijani sklep razveljavi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje izvršbo z rubežem in prodajo nematerializiranih vrednostnih papirjev ustavilo (I. točka izreka) in vpis sklepa o izvršbi in prepovedjo odtujitve in obremenitve pri nematerializiranih vrednostnih papirjih razveljavilo (II. točka izreka).

2. Zoper izpodbijani sklep se je pritožil upnik in navaja, da je odločitev sodišča prve stopnje nepravilna in nezakonita. V primeru, da tekom izvršilnega postopka pride do prenosa premoženja, je podana situaciji iz četrtega odstavka 24. člena ZIZ, v kateri pa sodišče izvršbe ne more ustaviti, temveč jo mora nadaljevati z novim dolžnikom, z novim imetnikom premoženja, ki je predmet izvršbe. Upnik opozarja, da sprememba lastništva (imetništva) predmeta, na katerega poteka izvršba, nima za posledico ustavitve izvršilnega postopka, temveč novi lastnik z zastavno pravico obremenjene stvari (ali pravice) postane realni dolžnik. Upnik opozarja, da je bil s strani stečajnega upravitelja po prejemu izpodbijanega sklepa obveščen o dopisu KDD z dne 19. 10. 2022, iz katerega izhaja, da je lastništvo delnic prešlo na Kapitalsko družbo d.d. dne 1. 1. 2022 vključno z vsemi vpisanimi bremeni.

3. Dolžnik je v pritožbi navedel, da mu je potrebno priznati pravni interes za navedeno pritožbo, saj pomeni ustavitev izvršbe in nezmožnost poplačila upnika s prodajo nematerializiranih vrednostnih papirjev dejstvo, da se obveznost dolžnika ne bo zmanjšala.

4. Upnik je na pritožbo dolžnika odgovoril. 5. Pritožbi sta utemeljeni.

6. Višje sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku - ZPP in 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ).

7. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje izvršbo z rubežem in prodajo nematerializiranih vrednostnih papirjev ustavilo, ker je ugotovilo, da dolžnik ni več lastnik nematerializiranih vrednostnih papirjev, na katere je dovolilo izvršbo. Sklep o izvršbi je bil izdan 27. 12. 2018 in je bil tudi vpisan v registru KDD - centralne klirinško depotne družbe 15. 1. 2019. Ugotovilo je, da je lahko predmet izvršbe za poplačilo denarne terjatve vsaka dolžnikova stvar ali premoženjska pravica. Ker dolžnik ni več imetnik nematerializiranih vrednostnih papirjev, na te vrednostne papirje po mnenju sodišča prve stopnje ni mogoče poseči z izvršbo.

8. Tudi po mnenju višjega sodišča je tako stališče sodišča prve stopnje napačno. Pritrditi je sicer navedbi sodišča prve stopnje, da je lahko predmet izvršbe za poplačilo denarne terjatve vsaka dolžnikova stvar ali premoženjska oziroma materialna pravica, kolikor ni z zakonom izvzeta iz izvršbe, oziroma, če ni izvršba na njej z zakonom omejena, kot to določa prvi odstavek 32. člena ZIZ. V konkretnem primeru pa tega člena ni mogoče več uporabiti, saj ob dovolitvi izvršbe sodišče pazi, da dovoli izvršbo le na vsako dolžnikovo stvar ali premoženjsko oziroma materialno pravico.

9. V konkretnem primeru je potrebno uporabiti 24. člen, ki govori o pravnem nasledstvu. Pravno nasledstvo po 24. členu ZIZ je v procesnem smislu lahko podano tudi glede predmeta izvršbe. To pomeni, da novi lastnik predmeta izvršbe obremenjenega z zastavno pravico, pridobi položaj zastavnega dolžnika in z njim v izvršilnem postopku procesni položaj dolžnika. Glede na določbo drugega odstavka 163.c člena ZIZ pridobi upnik z vpisom sklepa o izvršbi zastavno pravico na vrednostnih papirjih, ki so predmet izvršbe. Zastavno pravico vpiše Klirinško depotna družba hkrati z vpisom sklepa o izvršbi. Zastavna pravica pa učinkuje tudi proti tistemu, ki pozneje pridobi lastninsko pravico na tem predmetu izvršbe. Upoštevajoč pravila ZIZ, ki jasno določajo, kdo je lahko dolžnik in ob kakšnih pogojih je po dovolitvi izvršbe dopustna sprememba osebe dolžnika, je treba položaj novega dolžnika kot dolžnika določiti z izdajo sklepa o nadaljevanju izvršbe (četrti odstavek 24. člena ZIZ), če so za to podani pogoji. Smiselna uporaba navedene določbe pri tem narekuje, da v primeru, ko pride so spremembe lastništva na predmetu izvršbe tekom izvršilnega postopka, vstopi novi lastnik v izvršbo glede tega predmeta izvršbe kot realni dolžnik poleg dosedanjega dolžnika, ki ohrani položaj osebnega dolžnika.

10. Glede na navedeno sodišče prve stopnje ni imelo zakonske podlage za izdajo izpodbijanega sklepa, zato je utemeljenima pritožbama ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Sodišče prve stopnje bo moralo ponovno presoditi ali so podani pogoji za nadaljevanje izvršbe zoper novega lastnika predmeta izvršbe in pri tem uporabiti določila 24. člena ZIZ.