Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Ugotovitveni sklep o umiku tožbe se ne more izpodbijati zaradi zmotne uporabe materialnega prava, saj se za izdajo takega sklepa ne ugotavlja dejanska podlaga, niti uporablja materialno pravo. Podlaga tega sklepa je procesno dejanje strank v postopku, ki temelji na njuni dispoziciji.
1) Revizija se zavrne kot neutemeljena.
2) Tožena stranka sama trpi svoje stroške odgovora na revizijo.
Sodišče prve stopnje je potem, ko je ugotovilo, da na razpisano glavno obravnavo ponovno ni pristopila pravilno vabljena tožeča stranka, sprejelo sklep, da se postopek v tem delovnem sporu ustavi. Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo tožeče stranke kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.
Proti pravnomočnemu sklepu sodišča druge stopnje je tožeča stranka vložila pravočasno revizijo, s katero uveljavlja revizijske razloge bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz 1. in 2. točke 1. odstavka 385. člena ZPP in zmotne uporabe materialnega prava iz 3. točke 1. odstavka 385. člena ZPP. V obrazložitvi revizije ponavlja pritožbene navedbe, da vabilo na ponovno razpisano glavno obravnavo ni imelo pravnega pouka o zakonitih posledicah iz 4. odstavka 216. člena ZPP. Opozarja tudi na kršitev določbe 10. točke 2. odstavka 354. člena ZPP, saj na dan sprejema izpodbijanega sklepa prvostopno sodišče še ni razpolagalo s pooblastilom tožene stranke. Po stališču revizije pa je bilo v obravnavani zadevi tudi zmotno uporabljeno materialno pravo. Zato predlaga, da se reviziji ugodi in sklep prvostopnega sodišča spremeni tako, da se razveljavi prvostopni sklep in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.
Po določbi 390. člena ZPP je bila revizija vročena Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo in toženi stranki, ki je nanjo odgovorila. V odgovoru predlaga, da se revizija zavrne kot neutemeljena.
Revizija ni utemeljena.
Po določbi 386. člena ZPP preizkusi revizijsko sodišče izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, pri čemer pazi po uradni dolžnosti, ali ni morda podana bistvena kršitev določbe pravdnega postopka iz 10. točke 2. odstavka 354. člena ZPP. Revizijsko sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo glede omenjene bistvene procesne kršitve, tako po uradni dolžnosti kot zaradi revizijskega očitka, vendar take kršitve ni ugotovilo.
Ta procesna kršitev je podana med drugim tudi tedaj, če je pravdno stranko zastopal pooblaščenec, ki ni imel potrebnega dovoljenja za pravdo ali posamezna pravdna dejanja (pa ta pravda oziroma pravdna dejanja niso bila pozneje odobrena). Po 1. odstavku 98. člena ZPP mora pooblaščenec predložiti pooblastilo pri prvem pravdnem dejanju. To določilo se nanaša tudi na pooblastilo dano odvetniku. V odgovoru na predlog sta se pooblaščenca tožene stranke sklicevala na pooblastilo, dano v zadevi pod opr. št. S 3356/93. Zato jima je prvostopno sodišče skladno določilu 2. odstavka 98. člena dne 19.2.1998 naložilo, da v roku treh dni predložita pooblastilo v obravnavani zadevi. Istega dne sta odvetnika tožene stranke zahtevano pooblastilo, datirano z dnem 1.4.1994 predložila, sodišče pa je v okviru svojih pristojnosti iz določbe 3. odstavka 98. člena, odložilo izdajo pismenega odpravka sklepa, sprejetega na glavni obravnavi dne 17.2.1998, ki se je pravilno vabljena pooblaščenka tožeče stranke ni udeležila. Ob ugotovitvi izkazanega obstoja pooblastilnega razmerja med toženo stranko in odvetnikoma ni ugotovilo, kot je uvodoma poudarjeno, očitane bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 10. točke 2. odstavka 354. člena v zvezi z 2. točko 1. odstavka 385. člena ZPP.
Revizijsko sodišče tudi ni ugotovilo uveljavljene bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 7. točke 2. odstavka 354. člena ZPP, v zvezi s 3. odstavkom 114. člena ZPP, ker vabilo na narok domnevno ni obsegalo opozorila na zakonite posledice iz 4. odstavka 216. člena ZPP. Iz vročilnice pooblaščenki tožeče stranke izhaja, da je dne 28.1.1998 prejela vabilo za glavno obravnavo z dne 17.2.1998, razpisano na njen predlog za nadaljevanje postopka v obravnavani zadevi. To pomeni, da je bila vročitev pravilno opravljena in so revizijski očitki o odvzeti ji možnosti obravnavanja pred sodiščem, kar predstavlja vsebino očitane bistvene kršitve postopka iz 7. točke 2. odstavka 354. člena ZPP, brez dokazne podlage. Trditev o pomanjkanju pravnega pouka iz 4. odstavka 216. člena ZPP pa tožeča stranka ni dokazala. To bi lahko storila z predložitvijo prejetega vabila, če bi bilo v njem morda izpuščeno pod točko 1. izpisano opozorilo, da se v primeru, če so ponovno izpolnjeni pogoji za mirovanje, šteje tožbo za umaknjeno. Po mnenju revizijskega sodišča pa eventuelna odsotnost takšnega pravnega pouka, tudi v primeru, če bi bila podana, ne bi pomenila očitane bistvene kršitve določb pravdnega postopka, saj se nemožnost obravnavanja pred sodiščem preizkuša le glede zakonitosti in pravilnosti vročitve sodne pošiljke.
Revizija uveljavlja tudi revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava. Zmotne uporabe materialnega prava, pa na prvi in drugi stopnji ni bilo, saj je bil postopek končan s formalno odločbo deklaratorne narave, namreč s presumpcijo umika tožbe v smislu 4. odstavka 216. člena ZPP. Ob takem stanju stvari pa se pravilna ali zmotna uporaba materialnega prava ne more presojati, saj pomeni umik tožbe (ne glede ali gre za prostovoljni umik ali umik po sili zakona) preklic zahteve za pravno varstvo in konec procesnopravnega razmerja, nastalega med pravdnima strankama. Ugotovitveni sklep o umiku tožbe se zato ne more izpodbijati zaradi zmotne uporabe materialnega prava, saj se za izdajo takega sklepa ne ugotavlja dejanska podlaga, niti uporablja materialno pravo. Podlaga tega sklepa je procesno dejanje strank v postopku, ki temelji na njuni dispoziciji.
Glede na navedeno reviziji ni bilo možno ugoditi, zato jo je revizijsko sodišče zavrnilo kot neutemeljeno (393. člen ZPP).
Ker odgovor na revizijo ni pripomogel k rešitvi zadeve, je revizijsko sodišče o stroških postopka odločilo kot je razvidno iz izreka sklepa (1. odstavka 166. člena v zvezi s 155. členom ZPP).