Jedro

Sodišče druge stopnje ugotavlja, da je bistvo pritožbenih navedb, da je izvedensko mnenje nestrokovno izdelano. Takšna pritožbena graja predstavlja vsebinsko nestrinjanje z izvedenskim mnenjem. V skladu s stališči sodne prakse nestrinjanje stranke z ugotovitvami izvedenskega mnenja in metodami, ki jih pri svojem delu uporabi izvedenec, na pravico do plačila za opravljeno delo ne vpliva, saj stranka sklepa o odmeri nagrade izvedencu ne more uspešno izpodbiti z lastno oceno o kakovosti izvedenskega mnenja. Nestrinjanje z izvedenskim mnenjem in očitane pomanjkljivosti (npr. očitki o nestrokovnosti izvedenskega mnenja) spadajo namreč v sklop dokazne ocene (po 8. členu ZPP), ne pa v okvir presoje pravilnosti sklepa o odmeri nagrade.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II.Tožena stranka sama krije svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom izvedencu in cenilcu gradbene stroke A. A. za opravljen ogled in ustno dopolnitev izvedenskega mnenja odmerilo plačilo za opravljeno delo in povrnitev stroškov v skupnem znesku 765,00 EUR (I. točka izreka), ugotovilo, da sodni izvedenec ni zavezanec za DDV (II. točka izreka), računovodstvu Okrožnega sodišča v Murski Soboti naložilo, da polovico skupnega zneska 765,00 EUR plača iz predujma tožeče stranke, drugo polovico pa iz predujma tožene stranke (III. točka izreka) in da se priznani znesek izvedencu nakaže na njegov transakcijski račun (IV. točka izreka).

2.Zoper citirani sklep vlaga pravočasno pritožbo tožena stranka. Predlaga, da sodišče druge stopnje pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da izvedencu prizna le nujno potrebne stroške, in sicer iz naslova prevoznih stroškov. Navaja, da izvedenec dopolnilnega mnenja ni podal po pravilih stroke, niti ni odgovoril na ključna vprašanja, ki jih je zaznal na kraju samem. Zlasti ni odgovoril na ključno vprašanje, kateri so vzroki za morebitno škodo na objektu tožeče stranke, ni znal razmejiti teh vzrokov, in sicer, ali je vzrok zamakanje skozi odprtino na slemenu objekta ali slaba prezračenost ali pa slaba vertikalna oziroma horizontalna izolacija. To pomeni, da svojega dela ni strokovno opravil. Poleg tega ni zmogel oceniti celotne škode na objektu tožeče stranke, da bi lahko škodo na objektu razmejil sorazmerno na tisti del, ki odpade na toženi stranki zaradi prisotne vlage v objektu tožeče stranke. Svojega odgovora o škodi na objektu tožeče stranke, ki naj bi nastala iz objekta toženih strank, v višini 5.325,00 EUR, ni znal obrazložiti. Poleg tega niti ni preštudiral spisa, čeprav mu je sodišče to predpostavko priznalo, ko je trdil, da nikdar ni opazil vode v objektu tožeče stranke, čeprav je to sama trdila tožeča stranka, kakor tudi zaslišana priča. Vse to kaže, da izvedenec sploh ni opravil svojega dela, zato ni upravičen do povrnitve stroškov za strokovno mnenje in ogled, razen za potne stroške, katere pa naj sodišče naloži v breme tožeče stranke. Navaja, da gre za kršitev relativnih bistvenih določb pravdnega postopka kakor tudi kršitev po 14. točki drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) iz razloga, ker se odločilni razlogi, podani v izvedenskem mnenju, in priznani stroški ne dajo preizkusiti niti iz strokovnega niti iz pravnega vidika. Priglaša pritožbene stroške.

3.Na pritožbo je podal pravočasen odgovor izvedenec, ki se zavzema za njeno zavrnitev in potrditev sklepa sodišča prve stopnje. Pritožbenih stroškov ne priglaša.

4.V predmetni zadevi gre za pritožbo zoper sklep o stroških postopka, kjer vrednost izpodbijanega dela sklepa ne presega 800,00 EUR, zato v skladu s prvim in drugim odstavkom 366.a člena ZPP o pritožbi zoper tak sklep odloča sodnik posameznik.

5.Pritožba ni utemeljena.

6.Pritožbeno sodišče preizkusi sklep sodišča prve stopnje v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem pa pazi po uradni dolžnosti na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP).

7.Pritožbeni preizkus pokaže, da sodišče prve stopnje ni zagrešilo niti pritožbeno uveljavljanih niti uradno upoštevnih kršitev postopka, da je pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje, na tako ugotovljeno dejansko stanje pa pravilno uporabilo materialno pravo. Sodišče druge stopnje zato v izogib ponavljanju povzema razloge sodišča prve stopnje in v nadaljevanju le še odgovarja na pritožbene navedbe.

8.Pregled zadeve pokaže, da je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom izvedencu odmerilo nagrado za ogled z dne 10. 3. 2023 in za ustno dopolnitev mnenja 25. 4. 2023.

9.Pritožbeno ni sporna višina izvedenčeve nagrade in stroškov, pritožbeno sporen je zgolj temelj za izplačilo stroškov (z izjemo potnih stroškov za ogled dne 10. 3. 2023). Sodišče druge stopnje ugotavlja, da je bistvo pritožbenih navedb, da je izvedensko mnenje nestrokovno izdelano. Takšna pritožbena graja predstavlja vsebinsko nestrinjanje z izvedenskim mnenjem.1 V skladu s stališči sodne prakse2 nestrinjanje stranke z ugotovitvami izvedenskega mnenja in metodami, ki jih pri svojem delu uporabi izvedenec, na pravico do plačila za opravljeno delo ne vpliva, saj stranka sklepa o odmeri nagrade izvedencu ne more uspešno izpodbiti z lastno oceno o kakovosti izvedenskega mnenja. Nestrinjanje z izvedenskim mnenjem in očitane pomanjkljivosti (npr. očitki o nestrokovnosti izvedenskega mnenja) spadajo namreč v sklop dokazne ocene (po 8. členu ZPP), ne pa v okvir presoje pravilnosti sklepa o odmeri nagrade.3

10.Neutemeljena je tudi pritožbena graja, da izvedenec spisa ni preštudiral. Sodišče druge stopnje po pregledu spisa, zlasti pa po branju zapisnika naroka za glavno obravnavo 25. 4. 2023, kjer je pooblaščenec toženih strank izvedenca soočil s pripombami, ki jih je podal v pripravljalni vlogi z dne 1. 3. 2023, ugotavlja, da je izvedenec vsebino navedene vloge poznal, kar pomeni, da je že na podlagi navedenega mogoče sklepati, da je spis preštudiral. Zato mu tudi nagrada za to opravilo gre. Študij spisa pa ne pomeni, kot zmotno tolmači pritožba, da mora izvedenec pri izdelavi izvedenskega mnenja za resnična šteti vsa dejstva, ki jih navaja stranka v pripravljalni vlogi.

11.Sodišče prve stopnje je v 5. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa tudi podrobno pojasnilo, za katera opravila je izvedencu priznalo nagrado in stroške in na podlagi katerih določb Pravilnika o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih. To pomeni, da izpodbijani sklep vsebuje razloge o odločilnih dejstvih in ga je mogoče preizkusiti, pritožbena izvajanja o kršitvi 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP pa se tako izkažejo za neutemeljena.

12.Glede na pojasnjeno je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

13.V skladu s prvim in drugim odstavkom 165. člena ZPP je treba odločiti tudi o pritožbenih stroških. Toženi stranki s pritožbo nista uspeli, zato sami krijeta svoje pritožbene stroške (154. člen ZPP). Izvedenec stroškov odgovora na pritožbo ni priglasil, zato je odločitev o njih odpadla.

-------------------------------

1VSL sklep IV Cp 2032/2020 z dne 20.01.2021.

2Glej npr. VSL sklep IV Cp 2032/2020 z dne 20.01.2021, VSL Sklep II Cp 276/2020 z dne 25.02.2020, VSL sklep I Cp 896/2017 z dne 30.05.2017, VSL sklep II Cp 1988/2016 z dne 10.08.2016.

3Glej npr. VSL sklep IV Cp 2032/2020 z dne 20.01.2021, VSL sklep I Cp 896/2017 z dne 30.05.2017, VSL sklep II Cp 1988/2016 z dne 10.08.2016.