Jedro

V konkretnem primeru je pritožbeno sodišče pritožbo tožnice zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje, pri čemer je navedlo, da bo moralo sodišče prve stopnje glede odločitve o stroških postopka izdati popravni sklep, saj je v izreku izpodbijane sodbe zapisalo, da je "tožena stranka dolžna plačati toženi stranki stroške postopka", pri čemer pa je sicer sodišče prve stopnje pravilno odločilo o stroških postopka. Tožnica v postopku sicer ni uspela in je sodišče odločilo, da je dolžna povrniti toženi stranki stroške postopka v določeni višini. Tako pritožbeno sodišče ocenjuje, da je prišlo pri izdelavi sodbe za očitno pisno pomoto.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani popravni sklep potrdi.

II. Tožeča stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče je izdalo sklep o popravi sklepa o stroških z dne 23. 3. 2018, s katerim je odločilo, da se sodba opr. št. Pd 18/2015 z dne 9. 5. 2017 glede stroškov postopka popravi tako, da se v drugem odstavku izreka sodbe pravilno glasi, da je tožeča stranka dolžna toženi stranki povrniti stroške postopka v višini 2.932,05 EUR v roku 8 dni, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Tožeča stranka vlaga pritožbo zoper sklep o popravi sklepa o stroških iz razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka ter pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep o popravi sklepa razveljavi ter toženi stranki naloži v plačilo pravdne stroške tožeče stranke v roku 8 dni, po izteku tega roka pa skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi dalje do plačila, pod izvršbo. Navaja, da popravni sklep ni namenjen vsebinskem popravkom sodne odločbe, pač pa odpravi napak pri njeni pisni izdelavi oziroma sestavljanju prepisa sodne odločbe. Sodišče prve stopnje s popravnim sklepom ni popravilo kakšne očitne pisne napake, temveč je vsebinsko spremenilo odločitev, ki jo je predhodno sprejelo sodišče prve stopnje in je bila potrjena s sodbo pritožbenega sodišča. Sodišče je vsebinsko spremenilo izrek odločitve, za kar pa ni imelo pooblastila (glej VSC sklep Cp 600/2016 z dne 2. 3. 2017). Priglaša pritožbene stroške postopka.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani sklep v okviru pritožbenih razlogov in iz razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 in nasl. - ZPP). Ugotovilo je, da sodišče prve stopnje ni storilo zatrjevanih absolutnih bistvenih kršitev pravil postopka in je pravilno uporabilo tudi materialno pravo.

5. ZPP v 328. členu določa, da predsednik senata kadarkoli popravi napake v imenih in številkah ter druge očitne pisne in računske pomote, pomanjkljivosti glede oblike in neskladnost prepisa sodbe z izvirnikom, pri čemer izda poseben sklep. ZPP-E (Ur. l. RS, št. 10/2017) v petem odstavku 328. člena določa, da popravo sodbe lahko sodišču prve stopnje naloži tudi višje sodišče. 6. Komentar ZPP k navedenemu členu (stran 199 - 203) navaja, da se napaka ne sme nanašati na napake pri oblikovanju volje sodišča, temveč le na napake, ki so nastale pri pisni izdelavi izdane sodbe oziroma pri sestavljanju prepisa sodbe. Postopek za popravek sodbe je mogoče začeti po uradni dolžnosti ali na predlog stranke. Popravek je lahko opravljen tudi v škodo tisti stranki, ki je popravek predlagala (npr. v primeru računskih napak). Predlog za popravo sodbe ni vezan na rok, temveč je popravo mogoče predlagati kadarkoli. Komentar ZPP ob tem navaja, da je včasih izredno težko oceniti, ali gre res za popravek, ki ga je mogoče uvrstiti med primere "napak v imenih in številkah in drugih očitnih pisnih in računskih pomot, pomanjkljivosti glede oblike in neskladnosti prepisa sodbe z izvirnikom". Med takšne primere napak oziroma pomot je sodna praksa štela primer, ko je sodišče v pisnem odpravku sodbe napačno navedlo, katera stranka je dolžna nasprotni stranki povrniti stroške.

7. V konkretnem primeru je pritožbeno sodišče pritožbo tožnice v zadevi opr. št. Pdp 821/2017 z dne 1. 3. 2018, pritožbo tožnice zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje, pri čemer je v točki 11 obrazložitve navedlo, da bo moralo sodišče prve stopnje glede odločitve o stroških postopka izdati popravni sklep, saj je sodišče prve stopnje v izreku izpodbijane sodbe zapisalo, da je "tožena stranka dolžna plačati toženi stranki stroške postopka", pri čemer pa je sicer sodišče prve stopnje pravilno odločilo o stroških postopka. Tožnica v postopku sicer ni uspela in je sodišče odločilo, da je dolžna povrniti toženi stranki stroške postopka v višini 2.932,05 EUR. Tako pritožbeno sodišče ocenjuje, da je prišlo pri izdelavi sodbe za očitno pisno pomoto, ko je sodišče zapisalo, da je "tožena stranka dolžna toženi stranki povrniti stroške postopka". Pritožba se ob tem sklicuje na zadevo VSC sklep Cp 600/2016 z dne 2. 3. 2017, ki jo je pritožbeno sodišče vpogledalo in pri tem ocenilo, da ne gre za identično zadevo. Iz komentarja ZPP pa tudi izhaja, da je pritožbeno sodišče VSK I Cpg 70/2006 z dne 7. 11. 2006 štelo kot pomoto primer, ko je sodišče v pisnem odpravku napačno navedlo, katera stranka je dolžna nasprotni stranki povrniti stroške.

8. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbo tožene stranke kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje, za kar je imelo pravno podlago v določilih 2. točke 365. člena ZPP.

9. Pritožbeno sodišče je odločilo, da tožeča stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka, saj s pritožbo ni uspela. Odločitev o pritožbenih stroških postopka temelji na določilih 165. člena ZPP v povezavi s 154. členom ZPP.