Jedro

V tej zadevi gre za plačilo takse za predlog za revizijo v individualnem delovnem sporu v zvezi s postopkom (ne)izbire kandidata. Brez jasnega zahtevka (očitno tudi ne gre za zahtevek za plačilo konkretno določenega denarnega zneska ali odškodnine zaradi diskriminacije) je postopek v tem sporu v skladu z ZST-1 treba uvrstiti med „postopke o individualnih delovnih sporih o posamičnih pravicah in obveznostih iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem, ki niso premoženjske narave.“

Izrek

Ugovor se zavrne.

Obrazložitev

1. Delovno in socialno sodišče v Ljubljani, Oddelek v Novem mestu je zaradi formalnih pomanjkljivosti (nedoločnega oziroma nejasnega zahtevka), ki jih tožnik kljub sklepu o popravi in dopolnitvi ni odpravil, s sklepom Pd 7/2013 z dne 17. 6. 2013 zavrglo tožbo. Sodišče druge stopnje je zavrnilo tožnikovo pritožbo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (sklep Višjega delovnega in socialnega sodišča Pdp 769/2013 z dne 5. 9. 2013).

2. Tožnik je vložil predlog za dopustitev revizije. Ker taksa za predlog ni bila plačana, ga je Vrhovno sodišče RS s plačilnim nalogom z dne 14. 10. 2013 (po tarifni številki 2231 Zakona o sodnih taksah - v nadaljevanju ZST-1, Ur. l. RS, št. 37/2008, 97/2010 in 63/2013) pozvalo, da v roku 15 dni plača takso v znesku 7 EUR.

3. Tožnik je zoper nalog pravočasno ugovarjal. Navaja, da nalog zavrača „iz materialno pravnega razloga in razloga neenotne sodne prakse.“Plačilni nalog naj bi izhajal iz ZUP. Sodna taksa bi morala biti točno določena. Stranka ima pravico vedeti, kaj je osnova za sodno takso, zlasti če identifikacija zahtevka (kar zatrjuje pritožbeno sodišče) ni možna. V nadaljevanju navaja, da spor zaradi neizbire kandidata ni jasno določen in ne more biti podvržen sodni taksi, omenja 198. člen KZ-1, itd. 4. Ugovor ni utemeljen.

5. Po prvi točki 5. člena ZST nastane taksna obveznost za vsak postopek, ki ga vodi sodišče, ob vložitvi tožbe, predloga za začetek postopka ali pravnega sredstva.

6. V tej zadevi gre za plačilo takse za predlog za revizijo v individualnem delovnem sporu v zvezi s postopkom (ne)izbire kandidata (1). Brez jasnega zahtevka (očitno tudi ne gre za zahtevek za plačilo konkretno določenega denarnega zneska ali odškodnine zaradi diskriminacije) je postopek v tem sporu v skladu z ZST-1 treba uvrstiti med „postopke o individualnih delovnih sporih o posamičnih pravicah in obveznostih iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem, ki niso premoženjske narave.“ Gre za opredelitev v taksni tarifi ZST-1 pod tarifno številko 2.2. V tem primeru se po tarifni številki 2231 - postopek o predlogu za dopustitev revizije - plača taksa v višini 7 EUR. Glede na ZST-1, ki v primeru individualnih delovnih sporih loči le med postopki o pravicah in obveznostih iz delovnega razmerja, ki niso premoženjske narave (2.2.) in ki so premoženjske narave (2.3.), tudi ni sporna umestitev tega spora. Glede na navedeno zakonsko opredelitev sporov v ZST-1 je tudi nepomembno, ali gre za spor s pravilno oblikovanim tožbenim zahtevkom ali spor brez zahtevka oziroma z nejasnim ali nedoločenim zahtevkom. Nasprotne navedbe tožnika niso utemeljene.

7. Ker je torej sodišče pozvalo tožnika na plačilo takse na pravilni podlagi in v pravilni višini, je njegov ugovor zoper nalog za plačilo sodne takse zavrnilo kot neutemeljen (3. odstavek 34.a člena ZST-1 v zvezi s 1. odstavkom 107. člena ZS).

Op. št. (1): V predlogu za dopustitev revizije tožnik navaja, da gre za kršitev 20. člena ZDR, saj izbrana kandidatka ne izpolnjuje pogojev, itd.