Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Bilančni dobiček odraža višino prostega kapitala družbe po koncu poslovnega leta, ki ga je dovoljeno uporabiti, zaradi česar pritožbeno navajanje, da gre za fakturirano in ne plačano realizacijo, ni utemeljeno.
I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.
II. Tožeča stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.
1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog tožeče stranke za oprostitev plačila sodnih taks za redni postopek (1. točka izreka), za odlog (2. točka izreka) in obročno plačilo le teh (3. točka izreka) .
2. Proti tem sklepu se je pravočasno pritožila tožeča stranka. Uveljavljala je pritožbene razloge zmotne ugotovitve dejanskega stanja, zmotne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve določb postopka. Predlagala je, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da ugodi predlogu tožeče stranke za oprostitev plačila sodnih taks oziroma podrejeno za odlog oziroma obročno plačilo sodnih taks. Podrejeno je predlagala, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi in vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Priglasila je stroške pritožbenega postopka.
3. Pritožba ni utemeljena.
4. Po presoji pritožbenega sodišča očitana postopkovna kršitev 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) ni podana. Če ima sodba tako hude pomanjkljivosti, da je ni mogoče niti preizkusiti, se zoper njo niti ni mogoče vsebinsko pritožiti. V predmetni pritožbi pa tožeča stranka graja izpodbijano odločitev sodišča prve stopnje in razloge zanjo.
5. Pri presoji utemeljenosti predloga za oprostitev, odlog in obročno plačilo sodnih taks mora sodišče skladno s četrtim odstavkom 11. člena Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST-1) upoštevati tako premoženjsko kot finančno in likvidnostno stanje taksnega zavezanca. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje pri presoji predloga tožeče stranke upoštevalo podatke iz zadnje javno objavljene bilance stanja ter izkaza poslovnega izida na dan 31. 12. 2011, na podlagi katerih je odločilo, da tožeča stranka ni upravičena ne do oprostitve plačila niti do odloga oziroma obročnega plačila sodnih takse.
6. Tudi po oceni pritožbenega sodišča tako finančno kot likvidnostno stanje kaže na to, da je tožeča stranka sposobna zagotoviti sredstva za plačilo taks ter da njena dejavnost ne bo ogrožena, če bo ta sredstva zagotovila takoj v celotnem znesku. Četudi višina taksne obveznosti tožeče stranke (2.724,00 EUR) presega višino čistega dobička (1.210,00 EUR), pa ne presega višine bilančnega dobička, kot je ugotovilo sodišče prve stopnje (13.602,00 EUR). Torej je plačilo tožeča stranka sposobna zagotoviti že iz tega naslova. Bilančni dobiček namreč odraža višino prostega kapitala družbe po koncu poslovnega leta, ki ga je dovoljeno uporabiti, zaradi česar pritožbeno navajanje, da gre za fakturirano in ne plačano realizacijo, takšnega zaključka ne more spremeniti. Iz bilančnih podatkov nadalje tudi izhaja, da so kratkoročne obveznosti tožeče stranke nižje od kratkoročnih sredstev ter še, da ima 10.997,00 EUR denarnih sredstev. Zato pravilnosti odločitve ne more omajati niti pritožbeno sklicevanje na neunovčljivost opredmetenih osnovnih sredstev ter odsotnost prilivov na transakcijska računa, za katera je sodišče prve stopnje sicer ugotovilo, da nista blokirana. Posledično tudi ni podana kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, saj pritožniku nikakor ni bila odvzeta pravica do izjave s tem, ker se sodišče prve stopnje do teh navedb ni izrecno opredelilo. Višina kratkoročnih sredstev, ki jih izkazuje zadnje dostopna bilanca stanja tožeče stranke, bilančni dobiček ter relativno nizka višina naložene taksne obveznosti pritožbeno sodišče namreč prepričajo v pravilnost odločitve v izpodbijanem sklepu.
7. Tožeča stranka v pritožbi natančneje opisuje svoje premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje ter razloge zanj, vendar se pritožbeno sodišče do teh navedb ni opredeljevalo, ker predstavljajo nedovoljene pritožbene novote, saj jih tožeča stranka navaja prvič šele v pritožbi in zanje ne navede, zakaj jih brez svoje krivde ni mogla navesti že v predlogu za oprostitev plačila sodnih taks (prvi odstavek 337. člen Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 1. člena ZST-1). Pritožbeno sodišče pa se ni opredeljevalo niti do k pritožbi priloženega izkaza poslovnega izida za obdobje od 1. 1. 2012 do 30. 6. 2012, saj presoja pravilnost izpodbijane odločitve po stanju in upoštevajoč okoliščine na dan izdaje odločbe sodišča prve stopnje.
8. Ker tožeča stranka s pritožbo ni uspela, krije sama svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP).