Jedro

Dolžnik sicer v ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi priložene menice ni izrecno uveljavljal ugovorov po meničnem pravu. Toda po presoji pritožbenega sodišča je smiselno uveljavljan ugovor litispendence kot procesni ugovor take narave, da je treba sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine razveljaviti v dovolitvenem delu, postopek pa nadaljevati kot pri ugovoru zoper plačilni nalog. Ali je litispendenca podana ali ne, pa bo presojalo sodišče v pravdnem postopku.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Upnik krije sam svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom izreklo: “I. Sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Velenju, opr. št. VL 73752/2015 z dne 19. 6. 2015, se razveljavi v delu, v katerem je dovoljena izvršba. II. O zahtevku o stroških bo odločalo Okrožno sodišče v Celju v pravdnem postopku.”

2. Zoper ta sklep sodišča prve stopnje se pritožuje upnik po pooblaščenki iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP in s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ). V pritožbi povzema odločitev sodišča prve stopnje in navaja, da mora tožba po prvem odstavku 180. člena ZPP obsegati dejstva ter dokaze, na katere tožnik opira zahtevek, da predlog za izvršbo teh sestavin nima in da bi zato bilo treba takšno vlogo dopolniti, da bi moral njegov pooblaščenec predložiti pooblastilo oziroma ga izkazati, česar pa ni storil, in da mora biti za postopek pred sodiščem prve stopnje plačana tudi sodna taksa. Vse te predpostavke, ki bi morale biti izpolnjene, v tej zadevi niso izpolnjene, zato sodišče prve stopnje ne more obravnavati tožbe kot popolne vloge. Dodaja še, da je 22. 6. 2015 umaknil svoj zahtevek v izvršilnem postopku, kar je razvidno iz spisa Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 53279/2015. 23. 7. 2015 je poslal umik vloge tudi Okrožnemu sodišču v Celju. Pred Okrožnim sodiščem v Celju tako ne teče postopek za izterjavo iste terjatve.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. V obravnavani zadevi je upnik predlagal izvršbo zoper dolžnika na podlagi priložene menice v skladu s 41.a členom ZIZ, sodišče prve stopnje pa je predlagano izvršbo dovolilo. Dolžnik je zoper sklep o izvršbi vložil ugovor, v katerem je navedel, da se bo po sklepu Okrajnega sodišča v Ljubljani - COVL VL 53279/2015 z dne 9. 6. 2015 o terjatvi med strankama odločalo v pravdnem postopku pred Okrožnim sodiščem v Celju, in za te trditve tudi predložil listinske dokaze. Navedel je še, da sta z upnikom sklenila ustni dogovor, s katerim sta podaljšala rok za izpolnitev medsebojnih obveznosti. Upnikova terjatev tako še ni zapadla v plačilo. Sodišče prve stopnje je na podlagi teh navedb ocenilo, da je dolžnikov ugovor obrazložen in je v skladu z drugim odstavkom 62. člena ZIZ sklep o izvršbi razveljavilo v delu, v katerem je dovoljena izvršba, ter odločilo, da se bo o zahtevku in stroških odločalo v pravdnem postopku pred Okrožnim sodiščem v Celju.

5. Pri izvršbi na podlagi verodostojne listine pred vložitvijo predloga za izvršbo o upnikovi terjatvi še ni odločeno, temveč izhaja njen domnevni obstoj iz verodostojne listine. Sodišče zato v skladu s tretjim odstavkom 44. člena ZIZ dolžniku šele s sklepom o izvršbi naloži, da v roku poravna terjatev ter hkrati dovoli izvršbo v poplačilo te terjatve. V postopku pri ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine pa izvršilno sodišče v skladu z 62. členom ZIZ poleg pravočasnosti, popolnosti in dovoljenosti ugovora preizkuša le njegovo obrazloženost. Če ugotovi, da je ugovor obrazložen, v skladu z drugim odstavkom 62. člena ZIZ razveljavi sklep o izvršbi v dovolilnem delu, postopek pa se nadaljuje kot pri ugovoru zoper plačilni nalog pred pristojnim sodiščem. Ugovor je obrazložen, če dolžnik navede dejstva, s katerimi ga utemeljuje in predlaga dokaze, s katerimi se ugotavljajo dejstva, ki jih navaja v ugovoru (drugi odstavek 61. člena ZIZ), sicer se šteje, da je ugovor neutemeljen. Zatrjevati pa mora pravno pomembna dejstva, ki bi, če bi se v morebitni pravdi izkazala za resnična, lahko privedla do zavrnitve upnikovega zahtevka. Zato je lahko neobrazložen le tak ugovor, ki ne navaja nobenih pravno pomembnih dejstev, oziroma ki za svoje trditve, ki jih navaja, ne vsebuje nobenih dokazov (glej sklep Višjega sodišča v Ljubljani I Ip 144/2015 z dne 8. 4. 2015).

6. Sodišče prve stopnje je tako pri odločanju o dolžnikovem ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine presojalo le, ali so navedbe, ki jih je dolžnik podal v ugovoru, takšne, da bi lahko v morebitni pravdi privedle do zavrnitve tožbenega zahtevka tožeče stranke, in ali je dolžnik za svoje trditve predložil oziroma predlagal ustrezne dokaze. Dolžnik sicer v ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi priložene menice ni izrecno uveljavljal ugovorov po meničnem pravu v skladu s četrtim odstavkom 61. člena ZIZ. Toda po presoji pritožbenega sodišča je tudi smiselno uveljavljen ugovor litispendence take narave, da je treba sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine razveljaviti v dovolitvenem delu, postopek pa nadaljevati kot pri ugovoru zoper plačilni nalog. Kljub določbi četrtega odstavka 61. člena ZIZ je namreč treba dopustiti tudi ugovorne razloge procesne narave, ki lahko privedejo do situacije, da tožbenemu zahtevku tožeče stranke ni ugodeno. Ugotovitev obstoja litispendence sicer ne privede do zavrnitve tožbenega zahtevka tožeče stranke, temveč do njegovega zavrženja. Vendar je tudi zaradi takšne posledice treba sprejeti odločitev, kot jo je z izpodbijanim sklepom sprejelo sodišče prve stopnje. V zvezi s pritožbenimi navedbami upnika, da v cit. zadevi niso izpolnjene procesne predpostavke za obravnavanje tožbe kot popolne vloge, pa je treba poudariti, da ni jasno, kaj želi upnik s tem povedati. Sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom ni niti zavrglo tožbe niti predloga za izvršbo. Odločilo je le o ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine v skladu z drugim odstavkom 62. člena ZIZ. Ker pa se te pritožbene navedbe upnika ne nanašajo na pravno odločilna dejstva za sprejem izpodbijane odločitve, so zato neupoštevne.

7. Čeprav je sodišče prve stopnje v obrazložitvi izpodbijanega sklepa (prav tako) navedlo, da je po uradni dolžnosti preverilo trditve dolžnika o obstoju litispendence in ugotovilo, da med upnikom in dolžnikom teče pravdni postopek pred Okrožnim sodiščem v Celju pod I Pg 514/2015, z izpodbijanim sklepom ni ugotavljalo obstoja litispendence, ki jo je dolžnik smiselno zatrjeval v ugovoru, temveč je na podlagi teh navedb štelo, da je dolžnikov ugovor zoper sklep o izvršbi obrazložen, kar od njega terja odločitev, kot jo je sprejelo z izpodbijanim sklepom. Ker sodišče prve stopnje sklepa o izvršbi v dovolitvenem delu ni razveljavilo zaradi ugotovljenega obstoja litispendence, ampak zato, ker je ugovorne navedbe dolžnika o obstoju litispendence štelo kot takšne, da bi v morebitni pravdi, če bi se izkazale za resnične, lahko privedle do zavrnitve tožbenega zahtevka tožeče stranke, so neupoštevne tudi pritožbene navedbe upnika, da zaradi umika predloga za izvršbo v postopku pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani VL 53279/2015 ter umika tožbe v pravdnem postopku pred Okrožnim sodiščem v Celju ne more obstajati litispendenca. O obstoju litispendence bo namreč odločalo Okrožno sodišče v Celju v pravdnem postopku, ki se bo nadaljeval v posledici sprejetja izpodbijanega sklepa sodišča prve stopnje.

8. Ker ne izpodbija edine pravno odločilne presoje sodišča prve stopnje, da je ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi obrazložen, je upnikova pritožba dejansko neobrazložena. Pritožbeno sodišče je zato preizkusilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje le v obsegu uradnega preizkusa v skladu z drugim odstavkom 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP in s 15. členom ZIZ. Pri tem je ugotovilo, da sodišče prve stopnje pri odločanju o dolžnikovem ugovoru zoper sklep o izvršbi ni zagrešilo nobene izmed bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti, niti ni zmotno uporabilo materialnega prava.

9. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče upnikovo pritožbo zavrnilo kotneutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 353. členom in prvim odstavkom 366. člena ZPP ter s 15. členom ZIZ).

10. Ker upnik s pritožbo ni uspel, in zato njegovih pritožbeno priglašenih stroškov ni mogoče šteti kot potrebnih stroškov za izvršbo, je sodišče druge stopnje odločilo, da jih upnik krije sam (prvi odstavek 154. člena v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP ter s 15. členom ZIZ in peti odstavek 38. člena ZIZ).