Jedro

Čeprav je bil sodni izvedenec postavljen in je tudi deloval kot fizična oseba, je nakazilo odmerjene izvedenine utemeljeno odrejeno na račun družbe d. o. o. Ne gre namreč za zastopništvo za izdajo računa, ki kot sicer pravilno opozarja toženec, ni več mogoče, temveč za primer, ko ima sodni izvedenec registrirano istovrstno neodvisno samostojno dejavnost, v okviru katere občasno opravi tudi delo za sodišče, in torej za dohodek iz opravljanja dejavnosti. Pritrditi je potrebno pritožniku, da sodni izvedenec prispevka za posebne primere zavarovanja plačuje že v okviru svoje dejavnosti. Vendar pa glede na izrek izpodbijanega sklepa, da je nagrado in prispevke v skladu z veljavnimi predpisi dolžan plačati toženec, to lahko pomeni le, da bo toženec postopal po veljavnih predpisih in mu torej prispevka ne bo potrebno plačati. Ne nazadnje sodni izvedenec v predloženem stroškovniku povrnitve prispevka za posebne primere sploh ni uveljavljal.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je sodnemu izvedencu prim. mag. A.A. za pisno izvedensko mnenje z dne 1. 3. 2019 odmerilo nagrado v znesku 581,36 EUR in odredilo, da se mu nakaže na račun družbe B. d. o. o., pri čemer izvedenec ni davčni zavezanec (I. točka izreka). Odredilo je še, da je nagrado in prispevke v skladu z veljavnimi predpisi dolžan plačati toženec v roku 15 dni od prejema računa s strani družbe B. d. o. o. (II. točka izreka). Pritožba zoper sklep ne zadrži njegove izvršitve (III. točka izreka).

2. Zoper sklep se pritožuje toženec iz vseh pritožbenih razlogov. Že od spremembe takrat veljavnega Pravilnika o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih leta 2012 velja ureditev, po kateri se izplačilo nagrade in stroškov lahko opravi le neposredno na račun sodnega izvedenca. Enako velja tudi po veljavnem Pravilniku o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (Pravilnik)1, izplačilo po zastopniku zato ni mogoče. Sodni izvedenec je bil postavljen kot fizična oseba. Družba B. d. o. o. ne more biti zastopnik za izdajo računa, zato nagrada šteje in se obdavči kot njegov dohodek. Če sodni izvedenec za sodišče delo opravlja občasno in nima registrirane samostojne dejavnosti, se izvedenina plača na njegov osebni račun.

V kolikor je odreditev nakazila izvedenine družbi B. d. o. o. pravilna, pa je izpodbijani sklep napačen v II. točki izreka, kjer je določeno, da mora toženec poleg nagrade in stroškov plačati tudi prispevke v skladu z veljavnimi predpisi. Če ima sodni izvedenec registrirano istovrstno neodvisno samostojno dejavnost, v okviru katere občasno opravi tudi delo za sodišče, je dohodek obravnavan kot dohodek iz opravljanja dejavnosti, zato mu ni potrebno plačati prispevkov za posebne primere zavarovanja, saj sta plačana že v okviru dejavnosti. Gre za razmerje med sodnim izvedencem in gospodarsko družbo, zato podjetje, ki prejme povrnjene stroške za opravljeno izvedensko delo, nastopi proti izvedencu kot izplačevalec dohodka, ki je dolžan obračunati tudi predpisane dajatve. Sodni izvedenec v predloženem stroškovniku povrnitve prispevka za posebne primere sploh ni uveljavljal. Izrek sklepa je sam s sabo v nasprotju, sklepa pa ni mogoče preizkusiti, zato je podana kršitev iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Po preizkusu zadeve v skladu z 2. odstavkom 350. člena v zvezi s 366. členom, Zakona o pravdnem postopku (ZPP)2 pritožbeno sodišče ugotavlja, da je z izpodbijanim sklepom nakazilo odmerjene izvedenine pravilno in zakonito odrejeno na račun družbe B. d.o.o. Del izreka, s katerim je prispevek naložen v plačilo v skladu z veljavno zakonodajo, že sam po sebi ne more biti nezakonit niti sam s samo v nasprotju. Izpodbijani sklep je mogoče preizkusiti, zato zatrjevana kršitev 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP niti druge procesne kršitve, na katere se pazi po uradni dolžnosti, niso podane.

5. Sodišče prve stopnje je za izdelavo izvedenskega mnenja3 postavilo sodnega izvedenca prim. mag. A.A.. Po izdelavi pisnega izvedenskega mnenja je izstavil račun družbe B. d. o. o.4 po priloženem specificiranem stroškovniku. Sodni izvedenec je družbenik in direktor družbe B. d. o. o., ki je registrirana med drugim tudi za podajanje izvedenskih mnenj.

6. Po 249. členu ZPP ima izvedenec pravico do nagrade za izvedensko delo. Sodni izvedenec je oseba, imenovana za nedoločen čas, s pravico in dolžnostjo, da sodišču na njegovo zahtevo predloži izvid in mnenje o strokovnih vprašanjih. Način izplačila nagrade sodnemu izvedencu je odvisen od njegovega statusa. Deluje lahko v enem od treh statusov5:

7. izvedensko delo opravlja občasno, hkrati pa ne opravlja istovrstne neodvisne samostojne dejavnosti;

8. registrirano ima istovrstno neodvisno samostojno dejavnost, v okviru katere občasno opravi tudi delo za sodišče, ali

9. registrirano ima neodvisno samostojno dejavnost, v okviru katere nepretrgano opravlja delo za sodišče. Če ima sodni izvedenec registrirano samostojno dejavnost, je dohodek obravnavan kot dohodek iz opravljanja dejavnosti skladno s 46. členom Zakona o dohodnini (ZDoh-2)6. Dohodek, dosežen iz naslova opravljanja izvedenskega dela, se nakaže na transakcijski račun, odprt za namene opravljanja poslovne dejavnosti. Če ima registrirano dejavnost in deluje kot samostojni podjetnik tudi v dejavnosti, za katero je izvedenec, za nagrado in stroške sodišču izda račun. 8,85 % prispevka za PIZ in 0,53 % prispevka za ZZ za posebne primere zavarovanja ni potrebno plačati, saj ju izvedenec plačuje že v okviru svoje dejavnosti.

10. Čeprav je bil sodni izvedenec postavljen in je tudi deloval kot fizična oseba, je nakazilo odmerjene izvedenine utemeljeno odrejeno na račun družbe B. d. o. o. Ne gre namreč za zastopništvo za izdajo računa, ki kot sicer pravilno opozarja toženec, ni več mogoče, temveč za primer, ko ima sodni izvedenec registrirano istovrstno neodvisno samostojno dejavnost, v okviru katere občasno opravi tudi delo za sodišče, in torej za dohodek iz opravljanja dejavnosti. Pritrditi je potrebno pritožniku, da sodni izvedenec prispevka za posebne primere zavarovanja plačuje že v okviru svoje dejavnosti. Vendar pa glede na izrek izpodbijanega sklepa, da je nagrado in prispevke v skladu z veljavnimi predpisi dolžan plačati toženec, to lahko pomeni le, da bo toženec postopal po veljavnih predpisih in mu torej prispevka ne bo potrebno plačati. Ne nazadnje sodni izvedenec v predloženem stroškovniku povrnitve prispevka za posebne primere sploh ni uveljavljal. 11. Glede na vse predhodno navedeno je pritožbeno sodišče na temelju 2. točke 365. člena ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in s to dodatno obrazložitvijo potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

1 Ur. l. RS, št. 84/2018. 2 Ur. l. RS, št. 73/07 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami. 3 Sklep sodišča prve stopnje, opr. št. I Ps 1269/2018 z dne 7. 2. 2019. 4 Listovna številka 32-33 sodnega spisa. 5 Pojasnilo DURS, št. ... z dne 22. 3. 2013. 6 Ur. l. RS, št. 13/2011 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami.