Jedro

Zgolj "občutek, da imajo določeni ljudje vpliv tudi na Okrajno sodišče v Kranju, in je zato pričakovati nepredvidene stvari v razsojanju in odločanju tega sodišča", za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča ne zadošča.

Izrek

Predlogu se ne ugodi.

Obrazložitev

Upnik je vložil predlog za izvršbo pri Okrajnem sodišču v Kranju. Sodišče prve stopnje je predlogu najprej ugodilo, nato pa po ugovoru dolžnika sklep o izvršbi razveljavilo v delu, s katerim je bila dovoljena izvršba. Upnik je nato vložil pri Vrhovnem sodišču Republike Slovenije predlog, v katerem v številnih postopkih, ki tečejo pred Okrajnim sodiščem v Radovljici in Kranju, predlaga določitev drugega stvarno pristojnega sodišča. Mednje sodi tudi v uvodu navedena izvršilna zadeva. Predlaga, da naj vrhovno sodišče za odločanje določi Okrajno sodišče v Ljubljani.

Upnik navaja, da ima "občutek, da imajo določeni ljudje vpliv tudi na Okrajno sodišče v Kranju, in je zato pričakovati nepredvidene stvari v razsojanju in odločanju tega sodišča". Sicer v vlogi navaja predvsem razloge za pristranskost Okrajnega sodišča v Radovljici. Meni namreč, da na območju tega sodišča deluje skupina (...), ki je "zadolžena za uničenje" njegovega podjetja.

Okrajno sodišče v Kranju (sodnica A. A.) je navedeno vlogo odstopilo v reševanje vrhovnemu sodišču s predlogom, da o zadevi odloči na podlagi 67. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99, v nadaljevanju ZPP).

Predlog ni utemeljen.

Vrhovno sodišče ugotavlja, da v obravnavanem primeru ni podan razlog iz 67. člena ZPP. Po tem določilu vrhovno sodišče na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi.

Vrhovno sodišče ugotavlja, da iz vloge upnika, ki je prispela na sodišče 18.06.2001, ne izhaja noben tehten razlog, ki ga predvideva ZPP za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča. Upnik v tej vlogi navaja vrsto razlogov, zaradi katerih meni, da Okrajno sodišče v Radovljici ne more soditi v njegovih številnih pravdnih in kazenskih ter izvršilnih zadevah. Njegove trditve ostajajo na ravni sumničenj, saj "podtalnih in javnih napadov" ne utemelji in zanje tudi ne navaja nobenih dokazov. Predvsem pa ne pove, zakaj naj bi navedeno veljalo tudi za Okrajno sodišče v Kranj. Zgolj "občutek, da imajo določeni ljudje vpliv tudi na Okrajno sodišče v Kranju, in je zato pričakovati nepredvidene stvari v razsojanju in odločanju tega sodišča", za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča ne zadošča. Zato Vrhovno sodišče Republike Slovenije takšnemu predlogu ni moglo ugoditi.