Jedro

Ena od predpostavk za vrnitev v prejšnje stanje je poleg ostalih (pravočasnost podanega predloga, opravičeni vzrok za zamudo) tudi, da je nastopila prekluzija, torej da stranka ne more več opraviti določenega procesnega dejanja. Da bi stranka lahko podala predlog za vrnitev v prejšnje stanje, mora biti seznanjena s tem, da je prekludirana. To je tožena stranka izvedela šele, ko je dne 13.6.1998 prejela sodbo opr. št. I ... z dne .... Subjektivni rok petnajstih dni za vložitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje iz 2. odstavka 117. člena, ki teče od tedaj, ko je stranka izvedela za zamudo, je torej treba šteti od tedaj dalje, ko je stranka izvedela, da določenih procesnih dejanj ne more več opraviti.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje. Tožeča stranka sama nosi svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

Z uvodoma citiranim sklepom je prvostopno sodišče ugodilo predlogu tožene stranke in dovolilo vrnitev zadeve v prejšnje stanje (1. točka izreka), razveljavilo je sodbo na podlagi pripoznave in sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani opr. št. I ... z dne ... (2. točka izreka) in toženi stranki naložilo povračilo pravdnih stroškov tožeče stranke v znesku 26.220,00 SIT v 8-ih dneh (3. točka izreka). Zoper navedeni sklep se je pravočasno pritožila tožeča stranka in uveljavljala vse pritožbene razloge iz 1. odstavka 338. člena ZPP ter predlagala, da pritožbeno sodišče spremeni izpodbijani sklep tako, da vrnitve v prejšnje stanje ne dovoli. Navedla je, da je "ugovor zoper sodbo" nerazumljiva vloga, zato bi jo sodišče moralo tožencu poslati v dopolnitev po 109. členu ZPP. Tudi če bi navedena vloga bila predlog za vrnitev v prejšnje stanje, ta ni bil pravočasen in dovoljen. Toženec je za zamudo izvedel že 20.5.1998, ko je sodišču poslal telegram, 2. odstavek 117. člena ZPP pa ne določa, da teče rok za podajo predloga za vrnitev v prejšnje stanje od takrat, ko je stranka izvedela za posledice zamude. Toženec tudi ni utemeljil opravičljivega razloga zamude. Sodišče pa ne more razveljaviti sodbe na podlagi pripoznave. Priglasila je pritožbene stroške. Pritožba ni utemeljena. Uvodoma pritožbeno sodišče pojasnjuje, da je po 121. členu ZPP zoper sklep o dovolitvi v prejšnje stanje dopustna pritožba le v primeru, če se ugodi predlogu v nasprotju z 118. členom ZPP, torej če je bil zamujen rok za vložitev predloga ali če je bil zamujen narok, določen na predlog za vrnitev v prejšnje stanje. Pritožbeno sodišče zato ni presojalo utemeljenosti in opravičljivosti razlogov, zaradi katerih je prvostopno sodišče predlogu za vrnitev v prejšnje stanje ugodilo. Neutemeljen je tudi pritožbeni očitek, da je bila vloga tožene stranke, poimenovana kot "ugovor zoper sodbo" nerazumljiva in bi jo sodišče moralo tožencu poslati v dopolnitev. Iz vsebine navedene vloge jasno izhaja toženčev predlog za dovolitev vrnitve v prejšnje stanje zaradi zamude naroka za glavno obravnavo. Ni namreč bistveno, kako stranka vlogo imenuje, pač pa njena vsebina, iz katere je razvidno, kakšno pravo varstvo stranka zahteva. Prvostopno sodišče je vsebino navedene vloge (ki jo je prejelo dne 16.6.1998) pravilno presodilo kot predlog za vrnitev v prejšnje stanje in ga tako tudi obravnavalo. Ena od predpostavk za vrnitev v prejšnje stanje je poleg ostalih (pravočasnost podanega predloga, opravičeni vzrok za zamudo) tudi, da je nastopila prekluzija, torej da stranka ne more več opraviti določenega procesnega dejanja. Da bi stranka lahko podala predlog za vrnitev v prejšnje stanje, mora biti seznanjena s tem, da je prekludirana. To je tožena stranka izvedela šele, ko je dne 13.6.1998 prejela sodbo opr. št. I ... z dne .... Subjektivni rok petnajstih dni za vložitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje iz 2. odstavka 117. člena, ki teče od tedaj, ko je stranka izvedela za zamudo, je torej treba šteti od tedaj dalje, ko je stranka izvedela, da določenih procesnih dejanj ne more več opraviti. Ob opravičilu izostanka z naroka za glavno obravnavo tožena stranka še ni mogla vedeti, kakšne posledice jo bodo zadele zaradi njenega izostanka. Spričo povedanega je zato njen predlog za vrnitev v prejšnje stanje, posredovan sodišču dne 15.6.1998, podan pravočasno. Brezpredmetno pa je tudi pritožbeno izpodbijanje odločitve prvostopnega sodišča v 2. točki izreka, s katero je razveljavilo izdano sodbo na podlagi pripoznave z dne 20.5.1998. Kot je razvidno iz spisovnega gradiva je sodbo na podlagi pripoznave sodišče izdalo ponovno dne 6.12.1999 (list. št. 48) in s tem saniralo svojo odločitev o razveljavitvi sodbe na podlagi pripoznave z dne 20.5.1998. Ker so se izrecno uveljavljani pritožbeni razlogi izkazali za neutemeljene, izpodbijani sklep pa je uspešno prestal tudi uradni preizkus po 2. odstavku 350. člena ZPP, je bilo potrebno pritožbo zavrniti in v izpodbijanem delu (1. in 2. točka izreka) potrditi sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP). Izrek o pritožbenih stroški temelji na 1. odstavku 165. člena v zvezi s 1. odstavkom 154. člena ZPP. Ker tožeča stranka s pritožbo ni uspela, mora sama nositi svoje pritožbene stroške.