Jedro

Zaslišanje priče je predlagala tožena stranka, zato je sodišče prve stopnje povračilo stroškov, ki so nastali z zaslišanjem priče, zmotno naložilo v plačilo tožeči stranki.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da se v izreku besedna zveza „tožeča stranka“ nadomesti z besedno zvezo „tožena stranka“.

II. Tožena stranka je dolžna v roku 15 dni tožeči stranki povrniti njene pritožbene stroške v višini 219,66 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka dalje do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da je tožeča stranka dolžna delodajalcu priče A. A., Bolnišnici ..., v roku 8 dni povrniti stroške nadomestila plače za odsotnost z dela priče v znesku 83,06 EUR na transakcijski račun delodajalca.

2. Zoper sklep sodišča prve stopnje se zaradi zmotne uporabe materialnega prava in zmotne ugotovitve dejanskega stanja po 338. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP1) pritožuje tožeča stranka. Navaja, da je sodišče prve stopnje napačno ugotovilo, da je zaslišanje priče predlagala tožeča stranka. Zaslišanje priče A. A. je predlagala tožena stranka, kar izhaja iz zapisnika pripravljalnega naroka in prvega naroka za glavno obravnavo z dne 11. 9. 2019 na str. 2-3. To izhaja tudi iz sklepa sodišča prve stopnje III P 000/2018 z dne 13. 1. 2020 v katerem je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je v obravnavani pravdni zadevi zaslišanje priče predlagala tožena stranka, ki ji je dolžna povrniti potne stroške. Zaradi napačnega dejanskega zaključka, da je tožeča stranka predlagala zaslišanje priče, je sodišče prve stopnje napačno uporabilo materialno pravo in zmotno naložilo povrnitev stroškov tožeči stranki. Predlaga razveljavitev sklepa in naložitev plačila stroškov priče toženi stranki, podredno, da pritožbeno sodišče vrne zadevo v ponovno odločanje sodišču prve stopnje.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Tožeča stranka v pritožbi utemeljeno navaja, da iz druge in tretje strani zapisnika pripravljalnega naroka in prvega naroka za glavno obravnavo z dne 11. 9. 2019 (spis na list. št. 42 in 43) izhaja, da je zaslišanje priče A. A. predlagal pooblaščenec tožene stranke in ne tožeča stranka, kot je zmotno ugotovilo sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu.

5. Enako, da je zaslišanje priče predlagala tožena stranka in ne tožeča stranka, izhaja tudi iz sklepa sodišča prve stopnje III P 000/2018 z dne 13. 1. 2020 (spis na list. št. 132-133), s katerim je odločilo o povrnitvi potnih stroškov priči A. A. 6. Sodišče prve stopnje je zato napačno ugotovilo dejansko stanje v delu, ko je ugotovilo, da je zaslišanje priče predlagala tožeča stranka in ne pravilno tožena stranka. Posledično je zmotno uporabilo materialno pravno odločbo prvega odstavka 153. člena ZPP in povračilo stroškov, ki so nastali z zaslišanjem priče A. A., namesto toženi stranki, zmotno naložilo v plačilo tožeči stranki.

7. Pritožbeno sodišče je zato pritožbi tožeče stranke ugodilo in spremenilo izpodbijani sklep (3. točka 365. člena ZPP). Drugih kršitev, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, ni ugotovilo (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP).

8. Tožeča stranka je s pritožbo uspela v celoti, zato ji mora tožena stranka povrniti priglašene pritožbene stroške (drugi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP). Kot strošek vložitve pritožbe je tožena stranka priglasila strošek za sestavo pritožbe po tar. št. 21/1 Odvetniške tarife (OT)2 v višini 375 točk in materialne izdatke v višini 2%, povečano za 22% DDV ter sodno takso. Pritožbeno sodišče je kot vrednost izpodbijanega dela sklepa upoštevalo znesek 83,06 EUR. Tožeči stranki je priznalo strošek za sestavo pritožbe v višini 150,00 EUR (250 točk) in materialne izdatke v višini 3,00 EUR (5 točk), povečano za 22% DDV ter strošek plačila sodne takse v višini 33,00 EUR, skupaj 219,66 EUR.

1 Ur. l. št. 26/99 s spremembami in dopolnitvami 2 Ur. l. RS, št. 2/15 in 28/18