Jedro

Tožena stranka v pritožbi izrecno navaja, da je sodišče prve stopnje iz celotne izpovedbe priče upoštevalo le izsek njegove izpovedbe, ki pa je iztrgan iz konteksta, kar pomeni absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. V konkretnem primeru zatrjevana kršitev s strani tožene stranke ne pomeni protispisnosti, temveč tožena stranka očitno napada dokazno oceno sodišča prve stopnje, ki pa v sporih majhne vrednosti pred sodiščem druge stopnje ni predmet preizkusa.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje potrdi v 1., 3. in 4. točki izreka.

II. Vsaka stranka sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sodbo opr. št. IX Pg 2238/2009 z dne 12. 05. 2011 razsodilo, da sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. VL 35348/2009 z dne 20. 03.2009 ostane v veljavi glede plačila zneska 638,85 EUR in zakonskih zamudnih obresti od zneska 273,53 EUR od dne 15. 11. 2008 dalje do plačila in od zneska 360,32 EUR od dne 19. 03. 2009 dalje do plačila ter glede plačila izvršilnih stroškov v višini 51,48 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne 08. 04. 2009 dalje do plačila (1. točka izreka). Navedeni sklep o izvršbi pa je zavrnilo v preostalem delu – glede plačila zneska 71,61 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne 19. 03. 2009 dalje do plačila (2. točka izreka). Ugotovilo je, da ne obstaja v pobot ugovarjana terjatev tožene stranke v znesku 1.440,00 EUR (3. točka izreka) in odločilo, da je tožena stranka dolžna v roku 8 dni povrniti tožeči stranki njene pravdne stroške v višini 206,00 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva zamude dalje do plačila (4. točka izreka).

2. Po napovedi pritožbe je zoper izpodbijano sodbo, v delu v katerem ni uspela, iz pritožbenih razlogov bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava vložila pritožbo tožena stranka in predlagala, da sodišče druge stopnje pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo v celoti razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje ter tožeči stranki naloži v plačilo stroške pritožbenega postopka, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od naslednjega dne po poteku paricijskega roka dalje do plačila.

3. Pritožba je bila vročena nasprotni stranki, ki je nanjo odgovorila in predlagala, da pritožbeno sodišče pritožbo v celoti zavrne kot neutemeljeno in potrdi sodbo prvostopenjskega sodišča, toženi stranki pa naloži plačilo stroškov pritožbenega postopka v roku 8 dni od dneva vročitve sodne odločbe, z zakonskimi zamudnimi obrestmi v primeru neplačila od 9. dne dalje, pod izvršbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče najprej poudarja, da gre v konkretnem primeru za spor majhne vrednosti, v katerem so pritožbeni razlogi omejeni na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) in zmotno uporabo materialnega prava (prvi odstavek 458. člena ZPP), razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje pa je dopustna tudi ob ugotovitvi, da je zaradi zmotne uporabe materialnega prava dejansko stanje nepopolno ugotovljeno (drugi odstavek 458. člena ZPP).

6. Tožeča stranka je s tožbo zahtevala plačilo zneska 705,46 EUR s pp, in sicer na podlagi računa št. 35413112 z dne 30. 10. 2008 v znesku 273,53 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne 15. 11. 2008 dalje do plačila in 6 obračunov zamudnih obresti v skupnem znesku 431,93 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva vložitve izvršilnega predloga (dne 19. 03. 2009) dalje do plačila. Sodišče prve stopnje je tožbenemu zahtevku tožeče stranke ugodilo, razen v delu, ki se je nanašal na plačilo obračunanih zamudnih obresti po računu št. 16444, saj je bila terjatev iz tega naslova že zastarana. V pobot ugovarjane terjatve tožene stranke v znesku 1.440,00 € pa ni priznalo.

7. V pobot ugovarjana terjatev tožene stranke temelji na odškodninskem zahtevku za škodo, ki naj bi jo tožeča stranka povzročila toženi stranki z dobavo nekvalitetnega lužila, ki ga je tožeča stranka dobavila toženi stranki na podlagi dobavnice 35355163 in ki ga je tožena stranka tožeči stranki že plačala, vendar tudi reklamirala. Tožena stranka je v pritožbi pritrdila sodišču prve stopnje, da bistvo spora predstavlja vprašanje, kaj je povzročilo napako (hrapavost) pri obdelavi obešalnikov po opravljenem procesu luženja s spornim lužilom.

8. Sodišče prve stopnje je kot nesporno dejstvo ugotovilo, da so bili obešalniki po opravljenem procesu z lužilom, ki ga je dobavila tožeča stranka, hrapavi. O tem, ali je bil vzrok za hrapavost lužilo ali neustrezna obdelava obešalnikov je izvedlo dokaz z zaslišanjem prič. Katera dejstva se štejejo za dokazana, odloči sodišče po svojem prepričanju na podlagi vestne in skrbne presoje vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj ter na podlagi uspeha celotnega postopka (8. člen ZPP). Sodišče prve stopnje je zavzelo stališče, katere v postopku zaslišane priče so razpolagale tudi z zadostnim strokovnim znanjem o učinkovanju lužila in o kvaliteti lužila. Navedlo je razloge, zakaj na podlagi izvedenih dokazov sledi trditvam tožeče stranke o vzroku hrapavosti obešalnikov. Zato obrazložitvi odločitve pritožbeno sodišče ne more očitati bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP.

9. Tožena stranka v pritožbi izrecno navaja, da je sodišče prve stopnje iz celotne izpovedbe priče M. G. upoštevalo le izsek njegove izpovedbe, ki pa je iztrgan iz konteksta, kar pomeni absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Omenjena kršitev (t.i. protispisnost) je napaka povsem tehnične narave – gre namreč na napačen ''postopek prenosa'' (lahko bodisi kot napaka v prenosu bodisi kot protisloven prenos), pri katerem se sodišče v nobenem pogledu ne opredeljuje – zlasti ne vrednostno, se pravi tako, da bi ocenjevalo vrednost posameznega dokaza (na katerega se protispisnost nanaša), ampak samo napačno prenese v obrazložitev sodbe tisto, kar je zapisano na listini ali v zapisniku o izvedbi dokazov, in šele potem tako (zaradi napačnega prenosa popačeno) vsebino dokaza oceni in uporabi kot dokazni argument. Posledica napačnega prenosa vpliva na rezultat dokazne ocene, ta pa na samo sodbo. (1) V konkretnem primeru pa zatrjevana kršitev s strani tožene stranke ne pomeni protispisnosti, temveč tožena stranka očitno napada dokazno oceno sodišča prve stopnje, ki pa v sporih majhne vrednosti pred sodiščem druge stopnje ni predmet preizkusa (drugi odstavek 338. člena ZPP).

10. Neutemeljen je tudi očitek tožene stranke, da je zato, ker tožeča stranka ni za razbremenitev svoje odgovornosti za nastalo škodo predlagala izvedenca ustrezne stroke, sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo. Dokaz z izvedencem namreč ni edino dokazno sredstvo za dokazovanje spornega dejstva ustrezne kvalitete določenega proizvoda. Ker se je po oceni sodišča prve stopnje tožeča stranka uspela razbremeniti odgovornosti za domnevno nastalo škodo z drugimi predlaganimi dokazi, dejstvo, da ni predlagala tudi izvedbe dokaza z izvedencem, za materialnopravno pravilno odločitev ni bilo odločilno.

11. Tožena stranka glede na povedano ni uspela uveljaviti pritožbenega razloga zmotne uporabe materialnega prava niti bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 15. točke 2. odstavka 339. člena ZPP, prav tako pa tudi niso podani pritožbeni razlogi, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena ZPP), zato je neutemeljeno pritožbo zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo (353. člen ZPP).

12. Tožena stranka s pritožbo ni uspela, zato sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena ZPP in prvi odstavek 154. člena ZPP). Tožeča stranka sama nosi strošek odgovora na pritožbo, saj je pritožbeno sodišče presodilo, da le-ta za odločitev o pritožbi ni bil potreben (prvi odstavek 155. člena ZPP).

(1) J. Zobec, Pravdni postopek, zakon s komentarjem, III. knjiga, GV Založba, Ljubljana 2005, str. 313.