Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Eno temeljnih načel ZPND je načelo sorazmernosti, ki je hkrati tudi pomembna varovalka pred prevelikimi oziroma neupravičenimi posegi v pravice posameznika.
I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
II. Pritožnica krije sama svoje stroške pritožbenega postopka.
1. Sodišče prve stopnje je predlog predlagateljice z dne 5. 5. 2023 za izrek ukrepa po 19. in 21. členu ZPND zavrnilo. Nadalje je odločilo, da vsaka stranka krije svoje stroške postopka.
2. Zoper sprejeto odločitev se pritožuje predlagateljica. Graja dokazno oceno sodišča prve stopnje, ki je zaključilo, da nasprotni udeleženec (v nadaljevanju NU) nima težav s prekomernim uživanjem alkohola, saj je sam NU zatrdil, da občasno uživa alkoholne pijače, pri tem pa ni bistveno kolikokrat na teden je NU vinjen, temveč je bistveno, da kontinuirano uživa alkoholne pijače in je posledično v vinjenem stanju. Slednje izhaja tudi iz obtožnega predloga Okrožnega sodišča na Ptuju, iz katerega izhaja, da je toksikološka preiskava pri NU dne 17. 3. 2023 zabeležila v krvi 1,73 g/kg etanola. Sodišče je neupravičeno zaključilo, da predlagateljica ni žrtev nasilja. Povsem subjektivno je podelilo verodostojnost pričama A. A. in B. B., ki živita v sosednji hiši, saj C. C. o prepiru med udeležencema ni vedel povedati ničesar, zakaj pa je sodišče tema dvema pričama verjelo pa ni pojasnilo, zato je storilo absolutno bistveno kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Sodišče tudi nima podlage, da zaključi, da je dogodke 16. 3. in 17. 3. povzročila predlagateljica, ko je NU vzela ključe iz avtomobila, zaradi česar je potem prišlo do prepiranja med njima. Neutemeljen je zaključek sodišča, da je povod za prepire prenos premoženja s strani predlagateljice na njenega sina, prav tako neurejene premoženjske razmere ne morejo biti opravičilo za dopustitev izvajanja nasilja NU nad predlagateljico. Sodišče ni naredilo skrbne in vestne presoje dokazov, zato je nepopolno ugotovilo dejansko stanje. Nadalje se opredeljuje do izpovedb prič delavk CSD, sina, ki jih sodišče ni upoštevalo, prav tako bi sodišče moralo zaslišati Č. Č., psihologinjo na CSD, ki bi lahko potrdila, da je predlagateljica žrtev nasilja, glede na posledice, ki se kažejo pri predlagateljici. Predlaga, da sodišče druge stopnje pritožbi ugodi, izpodbijani sklep spremeni tako, da predlogu predlagateljice v celoti ugodi ter nasprotnemu udeležencu naloži povrnitev stroškov postopka.
3. V odgovoru na pritožbo se nasprotni udeleženec zavzema za zavrnitev pritožbe kot neutemeljene.
4. Pritožba ni utemeljena.
5. ZPND opredeljuje nasilje v družini v 3. členu. Nasilje je vsaka uporaba fizičnega, spolnega, psihičnega ali ekonomskega nasilja enega družinskega člana proti drugemu družinskemu članu. Fizično nasilje je vsaka uporaba fizične sile ali grožnje z uporabo fizične sile, ki povzroči bolečino, strah ali ponižanje, ne glede na to, ali so nastale telesne poškodbe. Psihično nasilje pa je ravnanje s katerim povzročitelj nasilja žrtvi povzroči strah, ponižanje, občutek manjvrednosti, ogroženosti in druge duševne stiske. Vrsto ukrepov sodišča, zaradi nasilnih dejanj opredeljuje v 19. členu ZPND. Mednje spada prepoved približevanju, kraju kjer se žrtev običajno nahaja in prepoved navezovanja stikov z žrtvijo na kakršenkoli način.
6. Sodišče druge stopnje v predmetni zadevi odloča drugič. Pri tem ugotavlja, da je sodišče prve stopnje v ponovljenem postopku naredilo temeljito in skladno dokazno oceno (8. člen ZPP). Opredelilo se je do posameznih dokazov in opravilo celovito dokazno oceno in nima prav pritožba, da ni pravilno presojalo izjav socialnih delavk oziroma njenega sina ter da bi v postopku moralo zaslišati še pričo Č. Č., psihologinjo na CSD, saj je na podlagi ostalih izvedenih dokazov pravilno zaključilo, da predlagateljica ni dokazala, da je NU nad njo izvajal psihično nasilje do katerega prihaja, ko je v vinjenem stanju, v katerem je konstantno, ampak da so spori med njima posledica nerešenih premoženjskih razmerij. Do takšnega zaključka je sodišče prve stopnje prišlo na podlagi zaslišanja obeh udeležencev, ki sta sama izpovedala, da se prepirata in si izrekata žaljivke, kar so potrdile številne priče in je sodišče izpovedbe prič pravilno dokazno ocenilo, kot izhaja iz 14. do 18. točke obrazložitve. Prav pritožba je tista, ki posamezne izjave jemlje izven konteksta in na ta način izkazuje nasilje NU nad predlagateljico. Izpodbijani sklep se da preizkusiti in ima ustrezne razloge, zato očitana kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP, ni podana.
7. Sodišče prve stopnje se je nadalje opredelilo tudi do dogodka dne 9. 7. 2023 in sodišče druge stopnje v celoti povzema dokazno oceno sodišča prve stopnje glede samega dogodka, kot pravilno (7. točka obrazložitve izpodbijanega sklepa). Več kot očitno imata udeleženca postopka medsebojno nerešena premoženjska razmerja, slednje pa izkoriščata za to, da drug drugemu otežujeta življenje oziroma si medsebojno nagajata, pri tem pa oba izrekata določene žaljivke, ki so po oceni sodišča druge stopnje povsem neprimerne, so pa med njima konstantno prisotne in predstavljajo način komunikacije med udeležencema postopka, vendar pa tudi po oceni sodišča druge stopnje ne predstavljajo psihičnega nasilja nad predlagateljico, kot slednja poskuša to prikazati s predmetnim postopkom.
8. Eno temeljnih načel ZPND je načelo sorazmernosti, ki je hkrati tudi pomembna varovalka pred prevelikimi oziroma neupravičenimi posegi v pravice posameznika. Upoštevaje, da med predlagateljico in nasprotnim udeležencem konstantno prihaja do medsebojnega žaljenja in prepiranja, v katerem pomembno vlogo igra tudi predlagateljica, kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, sodišče druge stopnje upoštevaje 3. in 19. člen ZPND zaključuje, da v predmetni zadevi niso podani pogoji za izrek ukrepa prepovedi približevanja po 19. členu ZPND, zato je pritožbo predlagateljice kot neutemeljeno zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku - ZNP-1).
9. Na podlagi 8. točke 22.a člena ZPND sodišče o stroških postopka odloča po prostem preudarku. Pritožnica s pritožbo ni uspela, zato krije sama svoje stroške pritožbenega postopka.