Jedro

Stranka lahko vloži pritožbo sama, če pa je pritožba vložena po pooblaščencu, mora biti pooblaščenec odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit, sicer sodišče pritožbo zavrže.

Izrek

Pritožba se zavrže.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugovoru nasprotnega udeleženca (prav: dolžnika) z dne 20. 1. 2021 delno ugodilo in tudi po uradni dolžnosti sklep o začasni odredbi z dne 12. 1. 2021 v 1. in in 2. točki izreka delno spremenilo, kot izhaja iz I. točke izreka izpodbijanega sklepa. Staršema je ponovno naložilo, da sodelujeta v protokolu glede uvedbe stikov pod nadzorom in upoštevata navodila in nasvete CSD glede ravnanja na stikih pod nadzorom (II. točka izreka).

2. Zoper sklep se pritožuje udeleženec Center za socialno delo,1 ki navaja, da je sodišče spregledalo dejstvo, da udeleženec ni krajevno pristojen za izvajanje stikov pod nadzorom z mld. A. A., kar obširno pojasnjuje. Zatrjuje, da se s predmetno odločitvijo tudi CSD postavlja v konflikten položaj. Izpostavlja problematičnost kraja, na katerem naj bi potekali stiki in ki naj bi ga izbral CSD. Nerazumljiva je odločitev, da se stiki staršev z mld. A. A. postopoma združijo s stiki očeta z mld. bratcem B. A. Vztraja, da je glede krajevne pristojnosti in organa, katerega strokovni delavci bi morali sodelovati pri izvajanju stikov pod nadzorom med staršema in mld. A. A., v veljavi odločitev pristojnega ministrstva in predlaga, da se stiki z mld. A. A. izvajajo na način, ki bi časovno in krajevno sovpadal s stikom mld. B. A. z očetom.

3. Dolžnik v odgovoru na pritožbo navaja, da odgovarja na del pritožbe na 4. strani pod točko IV. Z obrazložitvijo v tem delu se strinja.

4. Pritožba ni dovoljena.

5. V postopku pred višjim sodiščem je lahko pooblaščenec samo odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit (tretji odstavek 87. člena Zakona o pravdnem postopku, ZPP),2 na kar je opozorilo že sodišče prve stopnje v pravnem pouku izpodbijanega sklepa. Tako je navedlo, da lahko stranka vloži pritožbo sama, če pa je pritožba vložena po pooblaščencu, mora biti pooblaščenec odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit, sicer sodišče pritožbo zavrže. Hkrati je v pravnem pouku opozorilo tudi, da so v postopku s pritožbo ne uporabljajo določbe 108. člena ZPP glede vračanja nepopolnih vlog v dopolnitev. Kljub takšnemu pravnemu pouku je udeleženec Center za socialno delo pritožbo vložil po pooblaščenki C. C., zaposleni na CSD, ki pa, kot je razvidno iz registra generalnih pooblastil, nima opravljenega pravniškega državnega izpita.

6. Navedena pooblaščenka torej udeleženca pred višjim sodiščem ne more zastopati. Pritožbo je podpisala le ona, zakoniti zastopnik udeleženca pa ne. Pritožba, ki ne vsebuje podpisa pritožnika, je nepopolna (tretji odstavek 343. člena ZPP). Ker se, kot je bilo že pojasnjeno, v postopku s pritožbo ne uporabljajo določbe 108. člena ZPP glede vračanja nepopolnih vlog v dopolnitev (336. člen ZPP), je sodišče druge stopnje nepopolno pritožbo zavrglo, ker tega ni storilo že sodišče prve stopnje (prvi odstavek 346. člena ZPP).

7. Glede na zavrženje pritožbe na vsebinske pritožbene navedbe sodišče druge stopnje ne odgovarja (prvi odstavek 360. člena ZPP).

1 Zoper izpodbijani sklep sta bili vloženi tudi pritožba upnikov, ki jo je sodišče prve stopnje s sklepom z dne 4. 5. 2021 zavrglo kot nepopolno, ter pritožba dolžnika, ki jo je sodišče prve stopnje 4. 5. 2021 zavrglo kot prepozno. 2 Določbe ZPP se v postopku zavarovanja uporabljajo v skladu s 15. in 239. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju, ZIZ.