Jedro

Neutemeljeni so očitki o pomanjkljivostih izpodbijane odločitve. Sodišče je v dokaznem postopku pridobilo poročila in mnenja CSD, izvedensko mnenje in dlje časa spremljalo izvajanje stikov med deklico in očetom. Opredelilo se je do vseh okoliščin, ki jih je ocenilo kot pomembne za ureditev stikov med očetom in hčerjo.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdi.

II. Vsaka stranka krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano odločbo (1) ustavilo postopek za izrek denarne kazni (I. točka izreka), (2) ustavilo postopek o tožničini pritožbi zoper sklep z dne 17. 12. 2020 (II. točka izreka), (3) odločilo, da se stiki med hčerjo pravdnih strank in očetom do 31. 3. 2022 izvajajo vsak torek in četrtek popoldan in vsak drugi vikend od sobote ob 10. uri do nedelje do 18. ure (III. točka izreka), (4) da se od 1. 4. 2022 izvajajo tako, da jo v tednu, ko deklica nima stika med vikendom, vsak torek in četrtek, v tednu, ko ima stik med vikendom, pa vsak torek oče prevzame v šoli in jo ob 18. uri pripelje na materin dom, in vsak drugi vikend od petka, ko jo oče prevzame v šoli in jo do nedelje do 18. ure pripelje na materin dom (IV. točka izreka), (5) da med poletnimi počitnicami v letu 2022 deklica preživi vsaj en teden strnjeno z vsakim od staršev, v naslednjih letih pa po dva tedna, da počitnice med šolskim letom preživlja pri vsakem polovico, da vikend, s katerim se zaključijo počitnice, preživi s tistim od staršev, pri katerem je bila v drugi polovici počitnic, da božič v letu 2022 preživi z materjo, novo leto pa z očetom, v naslednjem letu obratno in na enak način tudi v naslednjih letih (V. točka izreka), (6) da sta oče in mati dolžna v času, ko je hči pri njima, omogočiti telefonski stik z drugim od staršev (VI. točka izreka), (7) da se očeta napoti k vključitvi v obravnavo oziroma pridobitev strokovne pomoči z namenom krepitve starševskih kapacitet (VII. točka izreka) in (8) da je toženec dolžan tožnici povrniti polovico stroškov, nastalih z izvedbo dokaza z izvedencem (VIII. točka izreka).

2. Mati v pritožbi zoper III., IV. in V. točko navedene odločbe uveljavlja vse pritožbene razloge iz 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Predlaga, naj pritožbeno sodišče sodbo v izpodbijanem delu spremeni oziroma razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Predlaga, naj stiki med očetom in hčerjo potekajo vsak torek in vsak drugi četrtek, ki mu ne sledi stik med vikendom, med 15.30 in 18. uro in vsak drugo soboto in nedeljo od 10. do 18. ure. Ker so se stiki širili prehitro, še posebej čez noč, ima deklica pred in po stikih z očetom določene težave. Ne razume, zakaj je potrebno takšno hitenje, ko pa že iz izvedenskega mnenja izhaja, da bodo stiki učinkoviti, če si bo A. A. stikov z očetom želela, če bo od njega prihajala zadovoljna in sproščena in če se bo oče držal vseh predpisanih dogovorov, s čimer bo mati razvila večjo stopnjo zaupanja vanj, in da bo tedaj lahko vsak od staršev predlagal pogostejše stike in stike s prenočevanjem. Niti en od teh pogojev ni izpolnjen. Deklica je bila 2. 10. 2021, 17. 10. 2021 in 14. 11. 2021 pred in po stiku v stiski in pred njimi toži o slabem počutju. V oktobru in novembru je večkrat tožila, da jo boli trebuh in da z očetom noče biti sama. Oče kljub izrecnim napotilom med več let trajajočim postopkom ni pridobil strokovne pomoči za krepitev starševskih kapacitet. Sodišče pozablja, da je oče rekel deklici, da bo prišel v hišo in ubil mamo, kar je deklica povedala tudi izvedenki in psihologinji na CSD. Iz mnenj vzgojiteljic je razvidno, da se oče ni zanimal za hčer in se ni udeleževal sestankov, kar je v nasprotju s poročilom CSD. Ker sodišče ni vzelo na znanje pritožničinih pripomb na poročilo CSD z dne 12. 7. 2021 in se do njih ni opredelilo, je podana bistvena kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Poročilo ni vsebovalo navedb o dekličinem počutju po stikih; ni navedeno, kako in kdaj se je oče zanimal za dekličine aktivnosti v vrtcu; ni zapisano, da je deklica po zadnjem stiku z očetom povedala, da ne želi biti več z njim; da je v zapisu prišlo do napake – namesto zapisa, da se mati z deklico pogovarja o občutjih glede na pretekla dogajanja v dnevu je zapisano o nasilju; pojasnila je, kakšno travmo je doživela zaradi očetove izjave o materi; da v začetku junija 2021 ni želela k očetu; da ji oče ni omogočil, da bi šla na praznovanje prijateljevega rojstnega dne; da oče stika 19. 6. 2021 samovoljno ni izvedel; da je zanikala, da bi kadarkoli rekla, da če ona ne bo imela deklice, je ne bo imel nihče; da se oče ni vključil v obravnavo; da deklica po končanem spremljanju stikov pri CSD ne joče, a je jezna, se zapira vase, med stiki želi domov ali poklicati mamo, a ji oče tega ne dovoli, se ob vrnitvi k materi stiska k njej in želi spati skupaj z njo. Poročilo torej ni bilo popolno, v njem so nepreverjeni podatki in napake, ne ozira se na strokovno mnenje specialistke psihiatrije in psihoterapevtke B. B. in na strokovno mnenje socialne delavke C. C.; delavke CSD niso bile odzivne na materina sporočila; ni zapisa o vzgojiteljičinih zaznavah in o očetovem škodljivem izvrševanju stikov.

Glede poročila CSD z dne 1. 10. 2021 je že sodišče samo ugotovilo, da ni nepristransko, ko je ocenilo, da je v nasprotju s potrebo po postopni širitvi stikov. Mati ni prejela vabila na razgovor. Poročilo ni pripravljeno za konkretni primer; mati in oče živita le 5 minut hoje narazen, v njem pa je navedeno, da mora deklica spoznati okolje, v katerem živi oče. Poročilo brani korist očeta, ne pa otroka. Starši nimajo pravice do enakovrednega stika z otrokom. Po ločitvi staršev otroci ne morejo biti enako časa pri vsakem od njiju. Napačen je zapis, da deklica hodi v vrtec. Pritožnica dvomi o kompetencah oseb, ki sta pripravili poročilo. Tudi o navedenem se sodišče v izpodbijani odločbi ni izreklo in je zato podana bistvena kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

Stiki se od zadnjega naroka do vložitve pritožbe povečujejo. Deklica je 18. 1. 2022, ko bi morala k očetu, ponovno tožila o bolečinah v trebuhu. Pregledi niso pokazali težav, torej je razlog psihološki.

Hči je prvošolka. S pritožnico sta uvedli rutino pri opravljanju šolskih nalog ob petkih popoldan in sobotah zjutraj. Hčeri je to v veselje. Stik z očetom med vikendom lahko njen odnos do učenja in nalog zamaje. Oče nima starševskih kapacitet, kar se tiče poučevanja. Za razliko od matere, ki je diplomirana inženirka pomorstva, ima oče le srednješolsko izobrazbo in je komunalni delavec. Sodišče tudi ni upoštevalo, da je oče nad materjo po ločitvi izvrševal pritiske, jo zasledoval in ji grozil in da je zato tudi otrok žrtev nasilja.

Glede na bližino domov staršev ni potrebe, da šestletni otrok pri očetu prespi. Večino časa preživita na domu očetove partnerke. Stike z očetom večkrat preživi sama z drugimi otroki in sosedi. Oče torej ne zmore tako pogostih stikov, kot so določeni. Oče se ne udeležuje sestankov v šoli. Deklica se s stikov vrača jezna, žalostna; toži, da jo boli glava; pravi, da očetu ne upa ugovarjati; pred stiki pogosto omenja bolečine v trebuhu; zapira se vase. O vsem navedenem v sodbi ni razlogov. Deklica se je zaupala učiteljici v šoli, ki je sporočila, da bo podala poročilo, če bodo prejeli uradno zaprosilo. Predlaga, naj sodišče opravi poizvedbo.

Vse navedeno utemeljuje tudi spremembo odločitve o stikih med poletnimi počitnicami tako, da deklica preživi z materjo v kosu dva tedna v juliju in en teden v avgustu, z očetom pa po en teden v juliju in en teden v avgustu vsak dan med 10. in 18. uro. Vsi živijo v turističnem kraju, kjer je možno kopanje, smučanje, kolesarjenje, pohodništvo. Stiki med krajšimi šolskimi počitnicami naj se izvajajo tako kot v obdobjih, ko poteka šolski pouk.

Naknadno je predložila mnenje psihiatrinje in psihoterapevtke B. B. in predlagala, naj ga pritožbeno sodišče kljub predložitvi po izteku pritožbenega roka upošteva pri odločanju. Zaradi preobremenjenosti ga ni mogla izdelati pravočasno, iz njega pa izhaja, da mora oče pred razširitvijo stikov izpolniti določene pogoje (se soočiti s programom za žrtve nasilja, nevtralizirati svoje toksične izjave, kaj bo naredil materi, se vključiti v mediacijo, upoštevati priporočila zdravnikov glede hčerine prehrane, se naučiti vključevati v šolski sistem, sodelovati pri nalogah in kasneje sprejeti družinsko terapijo).

3. Oče v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev. Na to, da so bile dekličine težave le prehodnega značaja, kaže tudi dejstvo, da je pritožnica navedla le težave pri izvrševanju stikov v oktobru in novembru 2021, ne pa tudi med decembrom 2021 in februarjem 2022. Strokovno pomoč si je pridobil že v septembru 2021. Hčeri ni rekel, da bo mamico ubil in ni izvrševal nasilja ne nad tožnico ne nad hčerjo. Hčerine težave so posledica alergije na hrano. Govorilnih ur in sestankov v šoli se ni udeleževal, ker so potekali ob četrtkih, ko je imel stike. Tudi mati živi na ... in bi lahko preživljala počitnice s hčerjo na način, kot predlaga za očeta.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pravdni stranki sta starša sedemletne deklice, ki obiskuje prvi razred osnovne šole. Njuna zveza je prenehala v drugi polovici leta 2018, ko se je oče izselil iz skupnega doma. V začetku leta 2019 je mati vložila tožbo, v kateri je predlagala, naj se deklica zaupa v varstvo in vzgojo njej, oče naj plačuje preživnino in ima z deklico stike, ki naj sprva potekajo ob torkih in sredah popoldan ter ob sobotah dopoldan in se šele kasneje postopno širijo. Zaradi težav pri izvrševanju stikov so bili stiki med postopkom urejeni z začasnima odredbama in začasno sodno poravnavo. Po prekinitvi stikov so stiki nekaj časa potekali pod nadzorom CSD, nato pa se postopno razširili na dva popoldneva med tednom, na soboto in kasneje še na vsak drugi vikend s prenočitvijo. Pravdni stranki sta o zaupanju deklice v vzgojo in varstvo ter preživnini sklenili sodno poravnavo. Z izpodbijano sodbo je sodišče uredilo stike, tako da ti potekajo sprva vsak drugi torek in četrtek popoldan in vsak drugi vikend od sobote dopoldan do nedelje zvečer, od 1. 4. 2022 pa vsak drugi vikend od petka, ko oče hčer prevzame v šoli, do nedelje zvečer, med tednom pa izmenično v tednu, v katerem je stik med vikendom, ob torkih popoldan, v naslednjem tednu pa ob torkih in četrtkih popoldan. Med poletnimi počitnicami je deklica strnjeno po en teden z vsakim od staršev, v naslednjem letu pa po dva tedna. Krajše šolske počitnice preživlja po eno polovico pri vsakem od staršev. Sodišče je še odločilo, da so starši dolžni omogočiti deklici telefonski stik z drugim od staršev in da se oče napoti k pridobitvi strokovne pomoči z namenom krepitve starševskih kapacitet. 6. Kot je ugotovljeno v izpodbijani sodbi, so se pogledi staršev razhajali predvsem o vprašanju, ali je deklici v korist, da pri očetu prespi in da pri njem preživi več dni zapored. Odločitev temelji na ugotovitvah, - da je dekličina stiska, ki jo kaže v odnosu do očeta, posledica več dejavnikov, in sicer nerazrešenega odnosa med starši, kar prenašata na otroka, procesa odtujevanja deklice od očeta in očetovega pomanjkanja uvida v dekličine razvojne in čustvene potrebe, - da iz mnenja CSD, opažanj vzgojiteljic, izvedenskega mnenja, mnenja psihologinje, poročila o poteku stikov pod nadzorom ne izhaja, da bi se deklica očeta fizično bala ali da bi jo oče na stikih kakorkoli ogrožal, - da deklico obremenjuje očetov negativni odnos do mame, s katero je zelo povezana, in mamina stiska zaradi nerazrešenega odnosa z očetom, ki jo zavedno ali nezavedno prenaša na hčer, - da dekličino zavračanje očeta ni sorazmerno z njenimi dejanskimi izkušnjami z njim, - da materino ravnanje po stikih, ki so potekali pod nadzorom CSD, kaže na spodbujanje psihološke oddaljenosti otroka od drugega od staršev in na pripisovanje neenakovrednega položaja in pomembnosti, - da ob prenehanju življenjske skupnosti staršev deklici ni bilo dano zadostno sporočilo, da sta oče in mati še vedno njena starša, da jo imata oba rada in bosta še vedno vključena v njeno življenje, - da je deklici treba nuditi podporo pri premagovanju stiske in da ji je mati z zagotovitvijo psihoterapevtske obravnave to zagotovila, - da je za dekličin zdrav osebnostni, socialni in čustveni razvoj treba postopno urediti stike z očetom v obsegu, ki ji bo omogočil, da bo ponovno zgradila in razvila tudi odnos z njim, - da je deklica v obdobju, ko razvije spolno identiteto in v katerem je pomembno, da ima tako vzor ženske kot moške figure, kot tudi v obdobju, ko se povečuje čas, v katerem otrok dlje časa zdrži proč od tistega od staršev, na katerega je primarno navezan, - da daljši stiki z nočitvami omogočajo, da bosta deklica in oče preživela skupaj več časa, poglobila odnos in se bo oče lahko polno udejstvoval v njegovi starševski vlogi, - da je izhajajoč iz poročila CSD z dne 12. 7. 2021 deklica sprejela stike z očetom, da občasno izražena stiska, ki jo je opisovala mati, tega zaključka ne omaje, in da je ta stiska lahko tudi posledica odtujevanja deklice od očeta in jo je mogoče omiliti prav s poglobitvijo odnosa z očetom, - da deklica že prespi pri svojih prijateljih, - da je dovolj samostojna za stike s prenočevanjem.

7. Neutemeljeni so očitki o pomanjkljivostih izpodbijane odločitve. Sodišče je v dokaznem postopku pridobilo poročila in mnenja CSD, izvedensko mnenje in dlje časa spremljalo izvajanje stikov med deklico in očetom. Opredelilo se je do vseh okoliščin, ki jih je ocenilo kot pomembne za ureditev stikov med očetom in hčerjo. Vzelo je v ozir materino poročanje o hčerinem doživljanju stikov z očetom, podano tako v vlogah kot v izpovedbi, in ga ovrednotilo v luči mnenja izvedenke in CSD o razlogih za dekličino stisko. Ni pa se bilo dolžno opredeliti do prav vsake materine navedbe, podane v postopku. Morebitna zmotna ocena katere od teh navedb kot neodločilne ne ovira presoje o pravilnosti in zakonitosti sprejete odločitve, kar je predpostavka za obstoj kršitve iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

8. Pritožba ne vzbuja dvoma o pravilnosti in celovitosti razlogov, s katerimi je sodišče utemeljilo odločitev o obsegu stikov med deklico in očetom. Izvedba dodatnih dokazov, ki jih predlaga mati v pritožbi, ni potrebna. Potrdili naj bi to, kar je v izpodbijani sodbi že ugotovljeno, tj. da deklica poroča o stiski zaradi stikov z očetom. Dvom o strokovnosti strokovnih delavcev CSD je neobrazložen in zato nepreverljiv. Dejstvo, da sodišče ne sledi v celoti mnenju CSD, še ne utemeljuje zaključka o pristranskosti strokovnih delavcev CSD, ki so ga pripravili. Kot vsak drug dokaz je tudi izvedensko mnenje sodišče dolžno oceniti in ga ovrednotiti v povezavi z drugimi dokazi in ostalim zbranim procesnim gradivom. Izvedensko mnenje ne daje podlage za razumevanje, iz katerega izhaja pritožba. Izvedenka je navedla okoliščine, pomembne za optimalno izvrševanje stikov, iz mnenja pa ne izhaja, da gre za pogoje, ki morajo biti izpolnjeni za razširitev stikov s prenočevanjem, sploh pa ne, da bi okoliščine, ki ovirajo optimalno izvrševanje stikov, izvirale le iz očetove sfere. Mnenje dr. B. B., ki ga je pritožnica predložila v pritožbenem postopku, ne more vzbuditi dvoma o pravilnosti ugotovitev v izpodbijani sodbi že iz razloga, ker je bilo pripravljeno le na podlagi pogovorov in pregledov matere in hčere in ne da bi bil v obravnavo vključen tudi oče. O obstoju upravičenih razlogov za obravnavanje kljub predložitvi po izteku pritožbenega roka se zato ni treba izreči. 9. V obsežni pritožbi je pritožnica navedla mnogo drobcev o tem, kako vidi hčerino doživljanje stikov z očetom, in o tem, v čem so pomanjkljivosti poročil in mnenj CSD, ni pa razvidno, kako naj bi ti vplivali na zaključek sodišča, da stiki s prenočevanjem ne ogrožajo dekličine dolgoročne koristi oziroma še več, da so koristni za njen zdrav razvoj. V svoji polemiki z izpodbijano sodbo se je omejila na razloge na očetovi strani, zanemarila pa ugotovitve, da dekličina stiska izvira tudi iz nepomirjenega partnerskega odnosa med starši, ki ga mati prenaša na hčer, in iz odtujevanja deklice od očeta ter da so dekličini odzivi na stike z očetom, o katerih poroča mati, prav taki, ki se kažejo ob odtujevanju otroka od enega od staršev. Ugotovitve o razlogih dekličine stiske temeljijo na mnenjih izvedenke in CSD. Podpirajo jih tudi pritožbene navedbe o tem, da oče glede na svojo izobrazbo ni usposobljen, da bi ustrezno podprl hčer (ta čas prvošolko) pri izpolnjevanju njenih šolskih obveznosti, da deklica sme prespati pri prijateljih, škodi pa ji, da prespi pri očetu, da oče med stiki ni ves čas fizično s hčerjo, ampak jo pusti igrati se z vrstniki, in nenazadnje tudi materino pritožbeno zavzemanje za drugačno ureditev stikov med počitnicami, ki bi le njej omogočala preživeti večdnevne počitnice s hčerjo, ne pa tudi očetu.

10. Pritožba ne nasprotuje niti ugotovitvam o značilnostih razvojnega obdobja, v katerem se nahaja deklica, in njenih iz tega izvirajočih potrebah, med katerimi je zelo pomemben tudi tesen odnos z očetom. Ob upoštevanju vseh teh ugotovitev ni vzbujen dvom o pravilnosti ocene, da preteklo dogajanje – tako ob razhajanju med materjo in očetom kot v procesu prilagajanja družinske dinamike dejstvu, da starši ne živijo več skupaj (ki se je odvijal tudi med tem postopkom) – ne ovira določitve stikov s prenočevanjem in da bo večji obseg stikov prispeval k temu, da bo deklica pridobila svojo izkušnjo z očetom in razvila z njim zdrav odnos. Pristno sporočilo vsakega od staršev, da kljub njunemu razhodu oba ostajata v svoji polni vlogi matere oziroma očeta v njenem življenju, ji bo pri tem – kot je navedlo že sodišče prve stopnje – lahko pomembno pomagalo. Vzpostavitvi tesnega odnosa med očetom in hčerjo, pomembnega za njen zdrav razvoj, pa služi tudi napotitev očeta k pridobitvi strokovne pomoči z namenom krepitve starševskih kapacitet. 11. Ob upoštevanju vsega navedenega ni vzbujen niti dvom o pravilnosti ureditve stikov med počitnicami.

12. Po navedenem je sodišče druge stopnje materino pritožbo zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdilo (353. člen ZPP).

13. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na ugotovitvi, da se s sprejeto odločitvijo ureja razmerje do skupnega otroka, ki je v interesu obeh strank (413. člen ZPP).