Jedro

Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo določbe ZPP o pooblaščencih, ki v 86. členu za postopke z izrednimi pravnimi sredstvi zahteva zastopanje po pooblaščencu, ki je lahko samo odvetnik. Izjema velja za stranke, ki imajo opravljen pravniški državni izpit, česar toženka ne izkazuje. Ker je torej predlog za obnovo postopka vložila oseba, ki nima te pravice, je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo določilo prvega odstavka 91. člena ZPP in kot nedovoljeno zavrglo vloženo pravno sredstvo, saj je pravilno štelo, da to dejanje sploh ni bilo opravljeno (drugi odstavek 91. člena ZPP).

Izrek

Revizija proti sklepu o zavrnitvi predloga za obnovo postopka se zavrne.

Revizija proti sklepu o zavrnitvi predloga za oprostitev plačila stroškov postopka se zavrže.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je v postopku, s katerim je tožnik zahteval ukinitev preživnine, toženka pa njeno zvišanje, pod 1. izreka sodbe razsodilo, da s 13.6.2000 preneha tožnikova obveznost plačevanja preživnine toženki, ki je bila določena s sodbo Temeljnega sodišča v Ljubljani, Enote v Ljubljani, opr. št. V P 164/1983 z dne 16.11.1984 in valorizirana po sklepu Vlade Republike Slovenije na znesek 51.058,30 tolarjev. Pod 2. je odločilo o povrnitvi stroškov postopka, pod 3. izreka pa je zavrnilo toženkin zahtevek iz nasprotne tožbe, s katerim je zahtevala zvišanje preživnine na 153.691 tolarjev in povrnitev pravdnih stroškov.

Proti tej sodbi se je toženka pritožila, toda sodišče druge stopnje je njeno pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

2.

Nato je toženka vložila predlog za obnovo postopka, ki ga je sodišče prve stopnje zavrglo. V utemeljitvi sklepa se je oprlo na tretji odstavek 86. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Uradni list RS, št. 36/04 - uradno prečiščeno besedilo - 43/06), po katerem v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi stranka opravlja dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik. Ker je toženka vložila predlog za obnovo postopka po pooblaščencu, ki ni odvetnik, ga je sodišče po prvem odstavku 91. člena ZPP zavrglo. Toženka se je proti temu sklepu pritožila.

Ker je sodišču predlagala tudi opustitev plačila stroškov postopka, je sodišče prve stopnje izdalo še sklep, s katerim je ta predlog zavrnilo, ker ne izpolnjuje pogojev iz 168. člena ZPP, saj ima v lasti premoženje večje vrednosti. Tudi proti temu sklepu se je toženka pritožila.

Sodišče druge stopnje je njuni pritožbi zavrnilo in potrdilo sklepa sodišča prve stopnje.

3.

Proti sklepu sodišča druge stopnje, s katerim sta sklepa prvega sodišča postala pravnomočna, je toženka pravočasno vložila revizijo. Uveljavlja bistvene kršitve določb pravdnega postopka in predlaga ugoditev reviziji in vrnitev zadeve Višjemu sodišču v Ljubljani v nov postopek. Povzema vsebino sklepov sodišča prve stopnje o zavrženju predloga za obnovo postopka in o zavrnitvi predloga za oprostitev plačila stroškov postopka ter vsebino sklepa pritožbenega sodišča. Po njenem sklep sodišča druge stopnje ni pravno utemeljen, ker bi moralo sodišče, ki prejme nerazumljivo ali pomanjkljivo vlogo, po prvem odstavku 108. člena ZPP pozvati vložnika, da jo popravi ali dopolni. Ker sodišče prve stopnje tega ni storilo in je sodišče druge stopnje potrdilo sklep o tem, da se predlog za obnovo postopka zavrže, meni, da je pritožbeno sodišče bistveno kršilo določbe pravdnega postopka, vendar ne navede, za katero kršitev naj bi šlo.

Tudi v zvezi z odločanjem o pritožbi proti sklepu o zavrnitvi predloga za oprostitev stroškov postopka sodišču druge stopnje očita kršitev postopka, a ne pove, katere. Navaja le, da sodišči nista upoštevali dejstva, da za toženko nepremičnine nimajo nobene vrednosti iz naslednjih razlogov: ker s premoženjem v Republiki Sloveniji razpolaga tožnik, saj postopek o delitvi premoženja ni pravnomočno končan; ker je tožnik premično premoženje prodal in zadržal vso kupnino zase; in ker v zvezi z nepremičninami v Srbiji zaradi starosti in bolezni nima koristi, ker jih težko obdeluje, denar za lesno maso in stroje pa je porabila za pravdne stroške. Dodaja, da jo je Občinsko sodišče v Negotinu s sklepom oprostilo plačila sodnih stroškov, ker dejansko nima nobenih sredstev za preživljanje. Na koncu predlaga še, naj sodišče oprosti plačila pravdnih stroškov njo in D. N. ...

Po 375. členu ZPP je bila revizija vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in tožniku, ki nanjo ni odgovoril. 4.

Revizija proti sklepu, s katerim je sodišče druge stopnje zavrnilo toženkino pritožbo in potrdilo sklep o zavrženju predloga za obnovo postopka, ni utemeljena. Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo določbe ZPP o pooblaščencih, ki v 86. členu za postopke z izrednimi pravnimi sredstvi zahteva zastopanje po pooblaščencu, ki je lahko samo odvetnik. Izjema velja za stranke, ki imajo opravljen pravniški državni izpit, česar toženka ne izkazuje. Ker je torej predlog za obnovo postopka vložila oseba, ki nima te pravice, je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo določilo prvega odstavka 91. člena ZPP in kot nedovoljeno zavrglo vloženo pravno sredstvo, saj je pravilno štelo, da to dejanje sploh ni bilo opravljeno (drugi odstavek 91. člena ZPP). Določbe o popravi pomanjkljive ali nerazumljive vloge iz 108. člena ZPP, na katere se sklicuje toženka, ni mogoče uporabiti, ker ne gre za vlogo osebe, ki bi jo imela pravico vložiti in je zato tudi popraviti ne more. Glede na to je vrhovno sodišče po 378. členu ZPP zavrnilo revizijo, ki ni utemeljena, saj niso podani razlogi, zaradi katerih je bila vložena.

5.

Revizija proti sklepu o zavrnitvi predloga za oprostitev stroškov postopka ni dovoljena.

Revizija je izredno pravno sredstvo, zato je omejena in je dovoljena le za primere, ki so v zakonu posebej določeni. V 367. členu ZPP je revizija dovoljena proti nekaterim sodbam, v 384. členu ZPP pa je izjemoma dopuščena tudi proti nekaterim sklepom. V prvem odstavku tega člena je določeno, da lahko stranke vložijo revizijo samo proti sklepom, s katerimi je bil postopek pravnomočno končan. To je v obravnavanem primeru sklep o zavrženju revizije predloga za obnovo postopka. Sklep, ki se nanaša na pravdne stroške, je bil izdan v akcesornem postopku, ki je tekel v zvezi s predlagano obnovo postopka, zato z njim postopek za obnovo ni bil končan. Glede na to, da ne gre za sklep iz prvega odstavka 384. člena ZPP, niti za sklep iz tretjega odstavka 384. člena ZPP, je vrhovno sodišče po 374. členu ZPP v zvezi s četrtim odstavkom 384. člena ZPP zavrglo nedovoljeno revizijo, saj gre za revizijo, ki je po zakonu ni mogoče vložiti.