Jedro

V izreku je prvostopenjski organ le delno povzel prvi odstavek 19. člena Uredbe o odpadnih nagrobnih svečah ter se skliceval na predpisane deleže prevzemanja odpadnih nagrobnih sveč pri izvajalcih javne službe zbiranja in upravljavcih pokopališč. Iz izreka pa določno ne izhaja, od katerih izvajalcev javnih služb in upravljavcev pokopališč mora tožnica zagotoviti prevzem in obdelavo odpadnih nagrobnih sveč ter v kakšnih količinah. Izrek izpodbijane odločbe je zato v nasprotju z določbo šestega odstavka 213. člena ZUP, saj vsebuje le reference na pogoje predpisa.

Izrek

I. Tožbi se ugodi, odločba Inšpektorata Republike Slovenije za okolje in prostor, Inšpekcije za okolje in naravo, Območne enote Ljubljana, številka 06182-127/2021-4, z dne 11. 3. 2021 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v višini 347,70 EUR, v 15 dneh od vročitve sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

**Potek upravnega postopka**

1. Inšpektorat Republike Slovenije za okolje in prostor, Inšpekcija za okolje in naravo, Območna enota Ljubljana (v nadaljevanju: prvostopenjski organ), je z izpodbijano odločbo odločil, da mora tožnica kot nosilka skupnega načrta od vseh izvajalcev javnih služb in upravljavcev pokopališč, s katerimi ima sklenjene pogodbe o prevzemanju odpadnih nagrobnih sveč, takoj po prejemu odločbe zagotoviti prevzem in obdelavo odpadnih nagrobnih sveč v deležih, ki so določeni v Sklepu o spremembi Sklepa o določitvi deležev prevzemanja odpadnih nagrobnih sveč pri izvajalcih javne službe zbiranja in upravljavcih pokopališč za obdobje do 30. junija 2021 (1. točka izreka), da pritožba zoper odločbo ne zadrži njene izvršitve (2. točka izreka) in da v postopku do izdaje odločbe stroški postopka niso nastali (3. točka izreka).

2. Iz obrazložitve izhaja, da je za tožnico po Sklepu o spremembi Sklepa o določitvi deležev prevzemanja odpadnih nagrobnih sveč pri izvajalcih javne službe zbiranja in upravljavcih pokopališč za obdobje do 30. junija 2021 določen delež prevzemanja odpadnih nagrobnih sveč 15,19 odstotka. Ker pa tožnica kot nosilka skupnega načrta v mesecu januarju 2021 ni prevzemala odpadnih nagrobnih sveč, je ravnala v nasprotju s prvim odstavkom 19. člena Uredbe o odpadnih nagrobnih svečah (v nadaljevanju: Uredba). Prvostopenjski organ je odločitev sprejel na podlagi prvega odstavka 157. člena Zakona o varstvu okolja (v nadaljevanju: ZVO-1).

3. Ministrstvo za okolje in prostor (v nadaljevanju: drugostopenjski organ) je z odločbo z dne 14. 6. 2021 tožničino pritožbo zavrnilo.

**Povzetek bistvenih navedb strank v upravnem sporu**

4. Tožnica se z izpodbijano odločbo ne strinja in vlaga tožbo. V njej v bistvenem zatrjuje, da je izrek izpodbijane odločbe nekonkretiziran in da je prvostopenjski organ v njem povzel le določbe Uredbe, ni pa določil tožničine obveznosti. Opozarja, da iz izreka ne izhaja, pri katerih izvajalcih javne službe in upravljavcih pokopališč je dolžna prevzeti odpadne nagrobne sveče ter v kakšnih količinah. Ob tem se sklicuje na sodbo naslovnega sodišča v zadevi I U 416/2020 z dne 21. 1. 2021. Tožnica dalje navaja, da je inšpekcijski ukrep glede na očitano kršitev tudi neprimeren, saj če je prvostopenjski organ izpodbijano odločbo izdal z namenom odprave nepravilnosti, ker v januarju 2021 ni zagotovila prevzema odpadnih nagrobnih sveč, te ni mogoče odpraviti z naloženo obveznostjo prevzemanja odpadnih nagrobnih sveč v bodoče. Tako oblikovan izrek pa je po njeni oceni tudi v nasprotju z načelom pravne varnosti. Tožnica ocenjuje še, da je obrazložitev izpodbijane odločbe tako pomanjkljiva, da je ni mogoče preizkusiti. Uveljavlja tudi zmotno in nepopolno ugotovljeno dejansko stanje. Opozarja, da bi moral prvostopenjski organ ugotoviti, koliko odpadnih nagrobnih sveč je v relevantnem obdobju prevzela, koliko bi jih glede na predpisane deleže morala in koliko jih je prevzela premalo. Poleg tega navaja, da je bil inšpekcijski pregled napravljen 19. 1. 2021, kar pomeni, da obveznosti za januar 2021 tedaj še niso mogle biti kršene. Tožnica dokazuje tudi, da je do julija 2021 prevzela vse odpadne nagrobne sveče. Sodišču predlaga, naj izpodbijano odločbo odpravi in postopek ustavi oziroma podrejeno vrne zadevo istemu organu v ponovni postopek. Zahteva tudi povrnitev stroškov postopka.

5. Toženka odgovora na tožbo ni podala, sodišču pa je predložila upravni spis.

**K I. točki izreka**

6. Tožba je utemeljena.

7. V obravnavanem primeru je predmet presoje odločitev prvostopenjskega organa, s katero je ta tožnici naložil, da mora kot nosilka skupnega načrta od vseh izvajalcev javnih služb in upravljavcev pokopališč, s katerimi ima sklenjene pogodbe o prevzemanju odpadnih nagrobnih sveč, takoj po prejemu odločbe zagotoviti prevzem in obdelavo odpadnih nagrobnih sveč v predpisanih deležih. Tožnica (med drugim) v bistvenem ugovarja, da je izrek izpodbijane odločbe nekonkretiziran, tako da iz njega ne izhaja njena konkretna in določna obveznost. 8. Zakon o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju: ZUP) v 213. členu določa, da se v izreku odloči o predmetu postopka in o vseh zahtevkih strank (prvi odstavek). Če se z odločbo naloži kakšno dejanje, se določi v izreku tudi, v katerem roku ga je treba opraviti (tretji odstavek). Izrek mora biti kratek in določen; če je potrebno, se lahko razdeli tudi na več točk (šesti odstavek).

9. Sodišče ugotavlja, da je v obravnavanem primeru prvostopenjski organ izpodbijano odločbo izdal na podlagi prve točke prvega odstavka 157. člena ZVO-1, ki določa, da ima inšpektor, če pri opravljanju nalog inšpekcijskega nadzora ugotovi, da je kršen zakon, drug predpis ali da naprava ali obrat ne delujeta v okviru okoljevarstvenega dovoljenja ali okoljevarstvenega soglasja ali potrdila, izdanega na podlagi ZVO-1, pravico in dolžnost odrediti, da se nepravilnosti, ki jih ugotovi, odpravijo v roku, ki ga določi. Prvostopenjski organ je namreč ugotovil, da je kršen 19. člen Uredbe.

10. Prvostopenjski organ je tako v obravnavanem primeru s 1. točko izreka izpodbijane odločbe tožnici odredil, da mora kot nosilka skupnega načrta od vseh izvajalcev javnih služb in upravljavcev pokopališč, s katerimi ima sklenjene pogodbe o prevzemanju odpadnih nagrobnih sveč, takoj po prejemu odločbe zagotoviti prevzem in obdelavo odpadnih nagrobnih sveč v deležih, ki so določeni v Sklepu o spremembi Sklepa o določitvi deležev prevzemanja odpadnih nagrobnih sveč pri izvajalcih javne službe zbiranja in upravljavcih pokopališč za obdobje do 30. junija 2021. Takšen izrek pa je tudi po presoji sodišča nedoločen. V njem je prvostopenjski organ le delno povzel prvi odstavek 19. člena Uredbe ter se skliceval na predpisane deleže prevzemanja odpadnih nagrobnih sveč pri izvajalcih javne službe zbiranja in upravljavcih pokopališč. Iz izreka pa določno ne izhaja, od katerih izvajalcev javnih služb in upravljavcev pokopališč mora tožnica zagotoviti prevzem in obdelavo odpadnih nagrobnih sveč ter v kakšnih količinah. Izrek izpodbijane odločbe je zato v nasprotju z določbo šestega odstavka 213. člena ZUP.1 Izrek namreč ne sme vsebovati le reference na pogoje predpisa, ampak mora biti konkretiziran za določeno stranko in njene okoliščine v danem času teka postopka.2 Slednje stranki inšpekcijskega postopka omogoča, da lahko svojo obveznost izpolni in s tem nepravilnosti odpravi. To pa tožnici v obravnavanem primeru ni omogočeno, saj iz izreka ne izhaja, kaj konkretno mora napraviti za odpravo kršitev. Zato tudi ne držijo navedbe drugostopenjskega organa, da je izrek izpodbijane odločbe razumljiv, jasen in izvršljiv.

11. Ker je torej glede na predstavljeno toženka kršila pravila postopka, sodišče pa te kršitve v upravnem sporu ni moglo odpraviti, je na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju: ZUS-1) tožbi ugodilo in izpodbijano odločbo odpravilo ter na podlagi četrtega odstavka 64. člena ZUS-1 vrnilo zadevo prvostopenjskemu organu v ponovni postopek. V ponovnem postopku pa bo moral prvostopenjski organ v 30 dneh od prejema te sodbe izdati nov (ustrezno obrazložen) upravni akt, iz izreka katerega bo morala (če bo tožnici naložen inšpekcijski ukrep) določno izhajati tožničina obveznost, kako ravnati (peti odstavek 64. člena ZUS-1).

12. Ker je sodišče tožbi ugodilo in izpodbijano odločbo odpravilo že iz predstavljenega razloga, se z drugimi tožbenimi navedbami ni ukvarjalo.

**Sojenje brez glavne obravnave**

13. Sodišče je odločilo brez glavne obravnave, saj je bilo že na podlagi tožbe, izpodbijanega akta in upravnega spisa očitno, da je bilo treba tožbi ugoditi in upravni akt odpraviti na podlagi prvega odstavka 64. člena ZUS-1, v postopku pa tudi ni sodeloval stranski udeleženec z nasprotnim interesom (prva alineja drugega odstavka 59. člena ZUS-1). Poleg tega sta se stranki postopka glavni obravnavi odpovedali (prvi odstavek 279. a člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).

**Odločanje po sodnici posameznici**

14. Sodišče je v tej zadevi odločilo po sodnici posameznici na podlagi prvega odstavka 13. člena ZUS-1 v zvezi z drugim odstavkom 25. člena ZUS-1C.

**K II. točki izreka**

15. Ker je sodišče tožbi ugodilo, je v skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 tožnica upravičena do povračila stroškov sodnega postopka v pavšalnem znesku po Pravilniku o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (v nadaljevanju: Pravilnik). Tožnico je zastopala odvetniška družba, zato se ji priznajo stroški v znesku 285,00 EUR (drugi odstavek 3. člena v zvezi z drugo povedjo prvega odstavka 2. člena Pravilnika), povečano za 22-odstotni davek na dodano vrednost, ki znaša 62,70 EUR, skupaj 347,70 EUR. Toženka je dolžna tožnici stroške povrniti v 15 dneh od vročitve sodbe. Zakonske zamudne obresti od stroškov sodnega postopka tečejo od poteka roka za njihovo prostovoljno plačilo (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika (OZ)), plačana sodna taksa za postopek pa bo vrnjena po uradni dolžnosti (Opomba 6.1: c) Taksne tarife Zakona o sodnih taksah (ZST-1)).

1 Glej na primer tudi sodbo Upravnega sodišča Republike Slovenije v zadevi I U 416/2020 z dne 21. 1. 2021. 2 Kovač, P.: 213. člen, v: Kovač, P., in Kerševan, E. (ur.): Komentar Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP). Uradni list RS, Ljubljana 2020, str. 437.