Jedro

Tožena stranka je po uradni dolžnosti ugotovila, da tožeča stranka ne izpolnjuje več finančnega pogoja za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Pri tem tožena stranka ni upoštevala pravice stranke do izjave v skladu z 9. členom ZUP. Za zakonito odločitev o zadevi namreč ne zadostuje zgolj objektivno pravilna ugotovitev pravno pomembnih dejstev, temveč morajo biti ta dejstva v vsakem postopku posebej ugotovljena.

Izrek

I. Tožbi se ugodi. Odločba Organa za brezplačno pravno pomoč Okrožnega sodišča v Mariboru, št. Bpp 574/2021 z dne 11. 8. 2021 se odpravi ter se zadeva vrne istemu organu v ponovno odločanje.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 285,00 EUR z DDV v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od preteka roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je Organ za brezplačno pravno pomoč (v nadaljevanju Organ za BPP) ugotovil prenehanje upravičenosti do brezplačne pravne pomoči dodeljene tožnici z odločbo Okrožnega sodišča v Mariboru opr. št. Bpp 574/2021 z dne 10. 5. 2021. Odvetnico A. A. iz ... je v zvezi z izvedbo brezplačne pravne pomoči, ki ji je bila zaupana na podlagi odločbe Okrožnega sodišča v Mariboru opr. št. Bpp 574/2021 z dne 10. 5. 2021, razrešil. 2. Organ za BPP svojo odločitev utemeljuje na določbi 49. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) in ugotovitvi, da se je premoženjsko stanje tožnice spremenilo v tolikšni meri, da ni več upravičena do brezplačne pravne pomoči. Organ za BPP je po uradni dolžnosti v okviru ugotovitvenega postopka (vpogledal v uradne evidence Finančnega urada RS, Upravne enote, Geodetske uprave RS, zemljiške knjige, Zavoda za zdravstveno zavarovanje RS) na podlagi poizvedb ugotovil, da je upravičenka - tožnica v obdobju zadnjih treh mesecev pred mesecem izpolnjevanja subjektivnega pogoja prejela plačo v skupnem znesku v višini 2.210,14 EUR (za mesec april 2021 plačo v višini 736,76 EUR, za mesec maj 2021 plačo v višini 736,59 EUR in za mesec junij 2021 plačo v višini 736,69 EUR) ter regres v višini 1.024,24 EUR. Mož upravičenke B. B. je v enakem obdobju prejel plačo v skupnem znesku v višini 2.460,04 EUR ter regres v višini 1.024,24 EUR. Organ za BPP je ugotovil, da znaša povprečni mesečni dohodek upravičenke, upoštevaje dohodke, ki sta jih prejela tako upravičenka in njen mož, torej plačo in regres (ki se skladno s prvim odstavkom 23. člena Zakona o socialno varstvenih prejemkih – ZSVarPre upošteva v višini 140,32 EUR) v skladu s 13. in 49. členom ZBPP v obdobju zadnjih treh mesecev (za katere je sodišče za BPP ugotavljal izpolnjevanje pogojev), zanašal 825,14 EUR, zaradi česar Organ za BPP zaključuje, da ta presega višino dvakratnega osnovnega zneska minimalnega dohodka. Glede na dejstvo, da povprečni mesečni dohodek tožnice presega 804,36 EUR (znaša 825,14 EUR) je Organ za BPP ugotovil, da tožnica ne izpolnjuje več finančnega oz. subjektivnega pogoja za dodelitev brezplačne pravne pomoči, zato je v skladu z določilom drugega odstavka 42. člena ZBPP odločil kot izhaja iz izreka izpodbijane odločbe.

3. Tožeča stranka s tožbo izpodbija navedeno odločitev in navaja, da so podatki v izpodbijani odločbi napačni. K dohodkom je Organ za BPP za leto 2021 prištel regres, vendar je iz plačilnih list za mesec marec, april in maj in prištet regres za leto 2021, razviden odtegljaj pri plači v višini 1.024,24 EUR na TRR stečajnega upravitelja C. C. Organ za BPP je neupravičeno k dohodkom tožeče stranke prištel tudi dohodek B. B., s katerim je zakonska skupnost kot življenjska in ekonomska skupnost prenehala že v letu 2020. To je razvidno iz pregleda naslovnikovih naročil, danega Pošti Maribor, ko je tožnica 17. 12. 2020 zaprosila, da se ji prispele poštne pošiljke pošiljajo na naslov ... Tožeča stranka namreč ne živi več v formalni zakonski zvezi z B. B. Po informacijah, ki jih ima tožeča stranka B. B. prejema le zajamčen osebni dohodek. Predlaga, da sodišče tožbi ugodi in zadevo vrne v ponovni postopek in priglaša stroške postopka.

4. Tožena stranka v odgovoru na tožbo navaja, da 1. in 2. točka prvega odstavka 144. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) določa, da lahko organ odloči po skrajšanem postopku, če se dejansko stanje v celoti ugotovi na podlagi dejstev in dokazov, ki jih je navedla oz. predložila stranka svoji zahtevi ali na podlagi splošno znanih dejstev oz. dejstev, ki so organu znane in če se da ugotovitvi stanje stvari na podlagi uradni podatkov, ki jih ima organ, in samo za to ni treba posebej zaslišati stranke za zavarovanje njenih pravic oz. pravnih koristi. Tožena stranka je dejansko stanje potrebno za izdajo izpodbijane odločbe ugotovila na podlagi vpogleda javne evidence. Glede regresa za leto 2021 pa pojasnjuje, da se pri ugotavljanju izpolnjevanja finančnega pogoja za dodelitev brezplačne pravne pomoči ne upoštevajo dohodki, kot so krediti, administrativne prepovedi ipd. Namreč skladno s 13. členom Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (v nadaljevanju ZUPJS), se lasten dohodek lahko zmanjša samo za izplačane preživnine in druge prejemke, izplačane na podlagi izvršilnega pravnega naslova z namenom kritja življenjskih stroškov in za periodične dohodke, ki jih je oseba nehala prejemati in ni začela prejemati drugih periodičnih dohodkov. Osebni stečaj se ob upoštevanju 13. člena ZUPJS ne more upoštevati kot zakonsko dovoljena izjema, ki bi opravičevala zmanjšanje dohodka pri uveljavljanju pravic do brezplačne pravne pomoči. Glede navedb, da tožeča stranka ni več v zakonski skupnosti in da tožena stranka ne bi smela upoštevati dohodkov B. B. pa tožena stranka pojasni, da tega podatka tožeča stranka nikoli ni toženi stranki sporočila, čeprav jo k temu zavezuje 41. člen ZBPP. Tudi dejstvo, da tožeča stranka ne živi z možem, ni zadostni pogoj, da se moževi dohodki ne bi upoštevali pri ugotavljanju lastnega dohodka tožnice, ampak mora biti v teku tudi postopek razveze zakonske zveze, kar določa tretji odstavek 11. člena ZUPJS. Predlaga, da sodišče tožbo zavrne kot neutemeljeno.

5. Tožba je utemeljena.

6. V obravnavani zadevi sodišče presoja pravilnost in zakonitost izpodbijane odločbe. Sporno je ali tožeča stranka še izpolnjuje pogoje za dodelitev brezplačne pravne pomoči. 7. Kolikor ZBPP ne določa drugače, se v postopku odločanja o prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči in spremembi okoliščin o upravičenosti do brezplačne pravne pomoči, uporabljajo določbe ZUP1. Sodišče je zato po uradni dolžnosti preizkusilo ali je bil pred izdajo izpodbijane odločbe pravilno in zakonito izveden upravni postopek, v skladu z določili ZUP. Vezanost upravnega organa pri odločanju v upravni zadevi na procesne predpise določa načelo zakonitosti v 6. členu ZUP.

8. V skladu z 41. členom ZBPP mora upravičenec pogoje za dodelitev brezplačne pravne pomoči izpolnjevati ves čas, za katerega mu je ta dodeljena. Upravičenec mora pristojno strokovno službo za BPP v času od dodelitve brezplačne pravne pomoči do dneva dokončnega obračuna stroškov obveščati o vseh dejstvih in okoliščinah oziroma vseh spremembah, ki vplivajo ali bi vplivale na pravico do brezplačne pravne pomoči ter na obliko, obseg in obdobje prejemanja. Upravičenec mora spremembe iz prejšnjega odstavka sporočiti najkasneje v 8 dneh od dneva, ko je zanje zvedel. 9. Strokovna služba za BPP začne postopek ugotavljanja upravičenosti do brezplačne pravne pomoči po uradni dolžnosti, kadar ugotovi, da so nastopile okoliščine, zaradi katerih bi bilo potrebno izdati drugačno odločbo o upravičenosti do brezplačne pravne pomoči, ker upravičenec ni več upravičen do brezplačne pravne pomoči ali je upravičen v ožjem obsegu ali le za nekatere oblike brezplačne pravne pomoči (42. člen ZBPP).

10. Kot izhaja iz podatkov upravnega spisa in tudi obrazložitve izpodbijane odločbe, je tožena stranka po uradni dolžnosti ugotovila, da tožeča stranka ne izpolnjuje več finančnega pogoja oziroma subjektivnega pogoja za dodelitev brezplačne pravne pomoči (13. člen ZBPP), saj povprečni mesečni dohodki tožnice presega 804,36 EUR (znaša 825,14 EUR) višino dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka, v skladu s prvim odstavkom 27. člena ZSVarPre2. Organ za BPP je slednje ugotovil na podlagi vpogleda v uradne evidence, vendar pa tožena stranka ni upoštevala pravice stranke do izjave v skladu z 9. členom ZUP. Gre za temeljno pravico stranke in mora biti stranki zagotovljeno njeno uresničevanje. Za zakonito odločitev o zadevi namreč ne zadostuje zgolj objektivno pravilna ugotovitev pravno pomembnih dejstev, temveč morajo biti ta dejstva v vsakem postopku posebej ugotovljena v skladu s pravili postopka, posebej tistimi, ki varujejo temeljne pravice stranke3. 11. Zaradi navedenega, sodišče ugotavlja, da so bile tožnici kršene pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave RS, iz katerega med drugim izhaja pravica stranke do izjavljanja v postopku. Sodišče je pri presoji upravnega akta že po uradni dolžnosti dolžno preveriti ali je strankam v postopku kršena pravica do izjave z namenom, da stranki postopka ni kršena pravica do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave RS. Za pošten postopek je bistveno, da ima oseba, katere pravice, dolžnosti in interes so predmet postopka, ustrezne in zadostne možnosti, da zavzame stališče tako glede dejanskih kakor tudi glede pravnih vidikov zadeve. Navedeno pa lahko poda samo kolikor je imela možnost podati izjavo, saj je v nasprotnem tudi kršena pravica do pravnega sredstva iz 25. člena Ustave RS. Ugotovitveni postopek je namreč med drugim namenjen tudi izvrševanju pravice strankam uveljaviti in zavarovati njihove pravice in pravne koristi, ki pa jih lahko zavarujejo le na način, da so z ugotovitvami organa pred izdajo odločbe seznanjene, da se lahko o njih primerno izjavijo4, kar tožnici ni bilo omogočeno.

12. Skrajšani ugotovitveni postopek na podlagi 1. in 2. točke prvega odstavka 144. člena ZUP je izjema od pravila posebnega ugotovitvenega postopka (kot ga določa prvi odstavek 145. člena ZUP), ki omogoča predvsem polno uresničevanje temeljnih načel materialne resnice in zaslišanja stranke. ZUP v tretjem odstavku 144. člena določa, da ni potrebno zaslišanje stranke, kar ne pomeni, da je izključeno. Skrajšani ugotovitveni postopek pomeni hkratno oziroma skoncentrirano izvedbo ugotovitvenega in dokaznega postopka ter še odločanja. Ne drži, da v skrajšanem postopku ugotavljanja in preverjanja dejstev ni, ker zakon določa, da se „takoj odloči“, ampak: (1.) so dejstva prima facie, očitno nesporna oziroma se navedbe stranke ujemajo s podatki organa; ali pa (2.) varstvo javne koristi zahteva takojšnjo odločitev že z verjetnim dejanskim stanom in brez izjasnitve stranke5. 13. Pristojni organ ne sme izdati odločbe, preden ne da stranki možnosti, da se izreče o dejstvih in okoliščinah, ki so pomembna za izdajo odločbe (četrti odstavek 146. člena ZUP), v nasprotnem primeru je podana bistvena kršitev pravil upravnega postopka iz 3. točke drugega odstavka 237. člena ZUP v zvezi s 1. točko tretjega odstavka 146. člena ZUP.

14. Kršitev pravice do izjave se po tretji točki drugega odstavka 237. člena ZUP v vsakem primeru šteje za bistveno kršitev pravil upravnega postopka, zato že ta razlog sam po sebi zadostuje za to, da sodišče tožbi ugodi in s sodbo izpodbijani upravni akt odpravi (tretja točka prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu; v nadaljevanju ZUS-1) in vrne zadevo organu, ki je izpodbijano odločbo izdal, v ponoven postopek (tretji odstavek 64. člena ZUS-1). V ponovnem postopku bo treba odpraviti storjeno kršitev upravnega postopka in tožnici dati možnost, da se ustno na obravnavi izjavi o vseh za odločitev relevantnih dejstvih, okoliščinah ter izvedenih dokazih in nato ponovno odločiti o zadevi.

15. Ker je sodišče tožbi ugodilo in odpravilo izpodbijani akt, je v skladu z določbo tretjega odstavka 25. člena ZUS-1 tožena stranka dolžna tožnici povrniti stroške postopka v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu. Po določilu drugega odstavka 3. člena tega pravilnika je tožeča stranka upravičena do povrnitve stroškov postopka v višini 285,00 EUR z 22 % DDV, ki jih je sodišče naložilo v plačilo toženi stranki.

16. Obresti od zneska pravdnih stroškov je sodišče tožeči stranki prisodilo od dneva zamude, tožena stranka pa bo prišla v zamudo, če stroškov ne bo poravnala v paricijskem roku (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika – OZ v zvezi z 378. členom OZ - enako tudi načelno pravno mnenje Vrhovnega sodišča Republike Slovenije z dne 13. 12. 2006).

1 Tako drugi odstavek 34. člena ZBPP. 2 V skladu z II. točko Sklepa o usklajenih višinah transferjev, ki so določeni v nominalnih zneskih ter o odstotku uskladitve drugih transferjev posameznikom in gospodinjstvom v Republiki Sloveniji od 1. julija 2019 z dne 18. 7. 2019. 3 UPRS Sodba I U 2055/2018 z dne 22. 11. 2018, tč.12. 4 Enako Komentar ZUP, 2. knjiga, UL RS, PF Univerze v Ljubljani, k 146.členu, str. 128 – 134. 5 Komentar ZUP, 2. knjiga, UL RS, PF Univerze v Ljubljani, komentar k 144. členu, str. 117.