Jedro

Sodno varstvo iz naslova motenja posesti, ki je namenjeno varovanju posestnikove dejanske oblasti nad stvarjo in se zato v teh sporih ne razpravlja o sami pravici do posesti, že samo po sebi pomeni začasno zavarovanje dejanskega položaja tožnikov. Tožnika bi bila upravičena do sodnega varstva, kot ga predlagata z začasno odredbo, če bi obstajala možnost, da bo tekom sodnega postopka prišlo do takih sprememb, zaradi katerih kasnejše sodno varstvo ne bi več moglo doseči svojega namena, to pa je v primeru, če bi tožnikoma že v teku postopka nastala težko nadomestljiva škoda ali bi utrpela silo.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločitev.

Obrazložitev

_Odločitev sodišča prve stopnje_

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlog tožnikov za izdajo začasne odredbe, ki se glasi: „1. Tožena stranka je dolžna v roku treh dni vzpostaviti prejšnje posestno stanje na nepremičnini z ID znakom: del stavbe 0000-5593-1, ki v naravi predstavlja pritlično stanovanje s pripadajočim atrijem na naslovu ..., ki je v lasti tožečih strank na način, da zamenja ključavnico na vratih atrija, da do njega ne bo več mogla dostopati in odstraniti barvo na oknu.

2. Toženi stranki se v bodoče prepoveduje, da vstopa v atrij, ki ga imata v izključni uporabi tožeči stranki in tako povzroča tožečima strankama škodo na način, da njune nepremičnine in premičnine uničuje ter s tem posega v njuno posest. 3. Za primer kršitve 1. ali 2. točke tega izreka, se toženi stranki naloži denarna kazen v višini 1.000,00 EUR, ki je sorazmerna z nevarnostjo, ki grozi tožečima strankama.

4. Ta začasna odredba vstopi v veljavo takoj in traja še trideset dni po izvršljivosti odločbe o glavni stvari, izdane v pravdnem postopku.

5. Ugovor ali pritožba zoper sklep o začasni odredbi ne zadržita njegove izvršitve.

6. Tožena stranka je dolžna v roku osmih dni tožečima strankama povrniti stroške postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne zamude dalje do plačila“ (I). Sodišče je odločitev o stroških postopka pridržalo za končno odločitev (II).

_**Povzetek pritožbenih navedb**_

2. Sodišče je storilo bistveno kršitev postopka, ker v sklepu ni pojasnilo ključnih razlogov za svojo odločitev, obrazložitev je pomanjkljiva, zato je sklep nepravilen in nezakonit. 3. Tožnika sta solastnika in neposredna posestnika nepremičnine z ID znakom: del stavbe 0000-5593-1, k. o. X, ki v naravi predstavlja pritlično stanovanje na naslovu ... s pripadajočim atrijem in parkirišči. Tožnika sta skupaj s posameznim delom stavbe pridobila pravico do izključne uporabe atrija, na katerem izvršujeta posest. V atriju hranita vrtno orodje in pohištvo ter kolesa, vrata atrija pa so zaklenjena s ključem. V zadnjem času sta opazila, da nekdo vstopa v atrij. Na podlagi video nadzora sta ugotovila, da je to toženka, zato sta zoper njo vložila tožbo na motenje posesti.

4. Sodišče je na podlagi trditev tožnikov in predloženih dokazov zmotno ugotovilo, da terjatev ni izkazana. Toženka je prebarvala okno, zato je onemogočen dostop dnevne svetlobe v prostor, zato morata tožnika okno zamenjati, ker se barve ne da odstraniti. Tožnika sta iz tega razloga ovirana v uporabi pritličnega stanovanja, ker je za vsakdanjo rabo potreben dostop dnevne svetlobe. Tožnikoma je z motilnimi ravnanji toženke povzročena škoda, ki bo nenadomestljiva oziroma težko nadomestljiva. Soba brez dostopa dnevne svetlobe je nekoristna, še posebej iz razloga, ker gre za otroško sobo. Tak prostor je neuporaben, bivalne razmere so se zato bistveno spremenile. Sodišče je zato zmotno ugotovilo, da ravnanja toženke niso motilna.

5. Toženka bi z začasno odredbo utrpela zgolj neznatno škodo, saj sta tožnika s predlogom predlagala le vzpostavitev prejšnjega stanja na način, da toženka zamenja okno in ključavnico na vratih atrija z namenom onemogočiti toženki nadaljnji vstop v atrij. Toženka z izdano odredbo tudi ne bo utrpela neugodnih posledic, če bi se izkazala za neutemeljeno oziroma bi bile blažje od tistih, ki so že nastale tožnikoma.

_**Odločitev pritožbenega sodišča**_

6. Pritožba ni utemeljena.

7. Sodišče prve stopnje ni storilo absolutnih bistvenih kršitev postopka, na katere mora paziti pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP.

8. Neutemeljene so pritožbene navedbe, da sklep nima razlogov o odločilnih dejstvih. Sodišče je navedlo odločilne razloge, upoštevalo je navedbe tožnikov in predložene dokaze ter se v sklepu opredelilo do vseh odločilnih dejstvih, na podlagi katerih je pravilno odločilo, da niso izpolnjene zakonske predpostavke za izdajo začasne odredbe.1

9. Pritožbeno sodišče pritrjuje razlogom sodišča prve stopnje, da sta tožnika predlagala regulacijsko začasno odredbo, da so te začasne odredbe dopustne le v nujnih in ustavno upravičenih (izjemnih) primerih, da se prepreči uporaba sile ali nastanek težko nadomestljive škode, teh dejstev pa tožnika nista izkazala.

10. Pravilno je sodišče prve stopnje upoštevalo, da že sodno varstvo iz naslova motenja posesti, ki je namenjen varovanju posestnikove dejanske oblasti nad stvarjo in se zato v teh sporih ne razpravlja o sami pravici do posesti, že samo po sebi pomeni začasno zavarovanje dejanskega položaja tožnikov. Pravilna je tudi nadaljnja ugotovitev sodišča prve stopnje, da bi bila tožnika upravičena do sodnega varstva, kot ga predlagata z začasno odredbo, če bi obstajala možnost, da bo tekom sodnega postopka prišlo do takih sprememb, zaradi katerih kasnejše sodno varstvo ne bi več moglo doseči svojega namena, to pa je v primeru, če bi tožnikoma že v teku postopka nastala težko nadomestljiva škoda ali bi utrpela silo. Teh dejstev pa tožnika tudi po mnenju pritožbenega sodišča nista izkazala.

11. Pobarvano okno, ki posledično omejuje dostop dnevne svetlobe, ne predstavlja težko nadomestljive škode, posebej glede na trditveno podlago tožnikov, ob tem, da imata tožnika izključno posest na atriju in sobi, kjer je bilo prebarvano okno. Tudi zatrjevano vstopanje toženke v atrij ne predstavlja težko nadomestljive škode, glede na trditve tožnikov.

12. Posledično trditvena podlaga tožnikov ne dopušča sklepa, da so izkazane posebne okoliščine, ki bi dopuščale presoja utemeljenosti regulacijske začasne odredbe na podlagi 3. alineje 272. člena ZIZ.

13. Pritožbeni razlogi niso utemeljeni, zato je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka prvega odstavka 365. člena ZPP).

_**O pritožbenih stroških**_

14. Odločitev o stroških pritožbenega postopka v zvezi s postopkom izdaje začasne odredbe se pridrži za končno odločbo (šesti odstavek 163. člena ZPP).

1 Sodišče prve stopnje je v 5. točki obrazložitve sklepa povzelo zakonski določbi 270. in 272. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju, zato pritožbeno sodišče, da bi se izognilo ponavljanju, teh zakonskih določb znova ne povzema.