Jedro

Če izpodbijana sodba glede rešitve pomembnega pravnega vprašanja po vsebini zadeve ne odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča, pogoj za dovoljenost revizije iz določbe 2. točke drugega odstavka ZUS-1 ni izkazan.

Izrek

I. Revizija se zavrže. II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Zoper pravnomočno sodbo je tožnica po odvetnici dne 5. 6. 2007 vložila revizijo, dne 12. 6. 2009 pa še njeno dopolnitev s prilogami. Glede dovoljenosti revizije se sklicuje na 2. in 3. točko drugega odstavka 83. člena Zakona o upravnem sporu – ZUS-1. Priglaša stroške revizijskega postopka.

2. Revizija ni dovoljena.

3. S pravnomočno sodbo, ki jo tožnica izpodbija z revizijo, je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu – ZUS-1 zavrnilo njeno tožbo zoper odločbo Upravne enote Kranj z dne 6. 6. 2002, v zvezi z odločbo tožene stranke z dne 29. 5. 2006, s katero je ta zavrnila pritožbo zoper prvostopenjsko upravno odločbo. Prvostopenjski upravni organ je z navedeno odločbo, izdano v ponovljenem postopku, ugotovil, da tožničin pravni prednik A.A., rojen ... 1908 v P., od 28. 8. 1945 do svoje smrti ... v Švici, ni bil državljan SFRJ in SR Slovenije ter da se po predpisih o državljanstvu, ki so na območju RS veljali do uveljavitve Zakona o državljanstvu RS, ni štel za državljana SR Slovenije in jugoslovanskega državljana.

4. Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je podan eden izmed tam navedenih pogojev za njeno dovoljenost. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o obstoju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti oziroma uvesti. Ustavno sodišče RS je v več sklepih (na primer Up-858/08 z dne 3. 6. 2008, Up-1124/08 z dne 23. 9. 2008, Up-1057/08 z dne 2. 4. 2009) ugotovilo, da takšno stališče ni v nasprotju z Ustavo RS.

5. Revidentka uveljavlja dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Po tej določbi je revizija dovoljena, če gre po vsebini zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju ali če odločba sodišča prve stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi sodišča prve stopnje o tem pravnem vprašanju ni enotnosti, Vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo. Pomembnost pravnega vprašanja je po dikciji ZUS-1 treba presojati glede na vsebino zadeve. Upoštevaje sprejeto stališče Vrhovnega sodišča o trditvenem in dokaznem bremenu, mora revident v svoji vlogi natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo kršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost, ter na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče prve stopnje to vprašanje rešilo nezakonito. Če se sklicuje na odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča, mora izkazati tudi obstoj sodne prakse, od katere naj bi izpodbijana odločitev odstopala.

6. Revidentka v uvodu revizije navaja, da gre v obravnavani zadevi za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju, da sodba sodišča prve stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev ter da je sodna praksa sodišča prve stopnje glede tega pravnega vprašanja neenotna. V nadaljevanju pa zatrjuje: „da skladno z dosedanjo sodno prakso in sprejetimi stališči sekundarno arhivsko gradivo ne more biti dokaz za ugotavljanje pogojev nemške narodnosti in domneve nelojalnosti po drugem odstavku 35. člena ZDrž ter da uporaba takšnega gradiva predstavlja kaznivo dejanje in kršitev Zakona o varstvu osebnih podatkov - ZVOP.“ S tem se revidentka posredno sklicuje le na odstop sodišča prve stopnje od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede navedenega vprašanja (in ne na pomembnost pravnega vprašanja glede na vsebino zadeve), pri čemer pa ne navede oziroma izkaže obstoja sodne prakse, od katere naj bi odločitev odstopala. Ker glede tega vprašanja obstaja obsežna ustaljena upravnosodna praksa Vrhovnega sodišča, po kateri je lahko tudi sekundarno arhivsko gradivo verodostojen dokaz za ugotavljanje navedenih pogojev, tudi če nima vseh elementov javne listine po Zakonu o splošnem upravnem postopku – ZUP, pri čemer mora organ, ki odloča, svoje stališče glede verodostojnosti utemeljiti (na primer I Up 930/2006 z dne 30. 8. 2006, X Ips 1348/2004 z dne 5. 7. 2007, I Up 751/2006 z dne 30. 8. 2006, I Up 1387/2006 z dne 8. 11. 2006), odločitev sodišča prve stopnje v obravnavani zadevi pa ne odstopa od navedenega stališča, v obravnavani zadevi ni podan pogoj za dovoljenost revizije po določbi 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1. 7. Po presoji Vrhovnega sodišča pa revizija tudi ni dovoljena po določbi 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, po kateri je revizija sicer dovoljena, če ima odločitev, ki se izpodbija v upravnem sporu, zelo hude posledice za stranko. Revidentka z zatrjevanjem, da ima izpodbijana odločitev zanjo zelo hude posledice, ker gre za vprašanje ugotovitve državljanstva, saj je bilo njenemu pravnemu predniku državljanstvo odvzeto s kazensko sodbo Vojaškega sodišča Ljubljanskega vojnega območja, trditvenega in dokaznega bremena o obstoju zatrjevanega pogoja za dovoljenost revizije ni izpolnila. V obravnavanem primeru bi revidentka morala navesti in izkazati, katere konkretne posledice bi zanjo nastale zaradi zavrnitve tožbe v postopku ugotovitve državljanstva njenega pravnega prednika, da bi jih Vrhovno sodišče lahko presojalo. Ker revidentka zelo hudih posledic ni izkazala, revizija po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni dovoljena.

8. Dopolnitev revizije s prilogami, ki jo je revidentka vložila po izteku 30-dnevnega roka za revizijo, to je bilo dne 12. 6. 2009, Vrhovno sodišče ni upoštevalo in se do nje ne opredeljuje po vsebini, ker je bila vložena prepozno.

9. Ker revidentka ni izkazala nobenega od zatrjevanih pogojev za dovoljenost revizije, je Vrhovno sodišče revizijo zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1. 10. Glede na to, da je Vrhovno sodišče revizijo zavrglo, revidentka na podlagi prvega odstavka 165. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP in prvega odstavka 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.