Jedro

Zgolj dejstvo, da je sedaj tudi začasno postavljen skrbnik zapuščine potencialni dedič po zapustniku, še ne vzpostavlja nujno konflikta interesov med dediči. Tudi skrbnik (kot potencialni dedič) ima enako kot pritožnica interes, da se zapuščina čim bolje ohrani.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje predlog A. A. za zamenjavo skrbnika zapuščine zavrnilo.

2. Zoper ta sklep se je iz vseh pritožbenih razlogov pritožila A. A. Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. Navaja, da je bil B. B. imenovan in postavljen za skrbnika zapuščine v času, ko ni bil dedič. Tekom postopka je njegov oče in dedič A. B. umrl, tako da je po njem njegov sin B. B. kot zakoniti dedič vstopil v ta zapuščinski postopek. S tem je nastopilo stanje navzkrižja interesov, zato je podala predlog za njegovo razrešitev kot skrbnika zapuščine in predlog za postavitev skrbnika zapuščine, ki bo nevtralna in neodvisna oseba, ki v zapuščinskem postopku ne bo imela nobenih interesov. Dejstvo je, da je dedinja A. A. z začasnim skrbnikom in dedičem v dveh sodnih sporih, kar pomeni, da je med njima brez dvoma podano nasprotje interesov. Zato ni odločilno vprašanje, kako skrbnik skrbi za zapuščino, temveč je bistvena okoliščina, da je skrbnik zapuščine oseba, ki je nepristranska do vseh dedičev in vredna zaupanja ter da med njimi ne sme biti podano navzkrižje interesov. Oseba, katere koristi so v navzkrižju s koristmi varovanca, ne more biti skrbnik (3. alineja 241. člena Družinskega zakonika – DZ). Ta zakonski zadržek zato onemogoča, da bi bil B. B. kot eden izmed dedičev še naprej postavljen za začasnega skrbnika zapuščine in bi ga sodišče prve stopnje moralo razrešiti ter imenovati novega in drugega skrbnika zapuščine. Pritožnica je v oktobru 2021 prejela odločbo FURS s plačilnim nalogom, da plača nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča. Plačilni nalog je takoj posredovala skrbniku zapuščine, ki pa nadomestila ni hotel poravnati, kljub temu, da je pritožnici grozil opomin in prisilna izvršba. Nazadnje je v bojazni pred izvršbo nadomestilo poravnala pritožnica in od skrbnika zapuščine zahtevala, da ji ta plačan znesek vrne, česar skrbnik zapuščine noče storiti. Skrbnik zapuščine je zahteval, da pritožnica sama pri FURS uredi spremembo podatkov v evidenci, čeprav pritožnica tega ne more in ne sme storiti, saj je skrbnik zapuščine tisti, ki ima pristojnosti in mora urejati tovrstne zadeve. Prilaga korespondenco in dokumentacijo.

3. Dediči C. B., C. C., B. B. in D. D. so na pritožbo odgovorili in predlagali zavrnitev pritožbe.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. V predmetnem postopku je sodišče prve stopnje začasnega skrbnika zapuščine določilo s sklepom z dne 10.12.2019 na podlagi soglasja vseh udeležencev postopka, podanem na naroku 23.10.2019. Določilo je nalogo skrbniku, da skrbi za zapuščino tako, da se ohrani njena vrednost, posebej pa še, da poskrbi za ureditev najemnih razmerij ter za redno poravnavo stroškov v zvezi z nepremičninama. Že takrat je bil B. B. ena izmed oseb, ki je sorodstveno povezana z dedičem A. B. (ki je bil takrat še živ), pa je pritožnica z njegovo postavitvijo soglašala. Glede na navedeno bi kasneje po postavitvi za skrbnika moral nastopiti razlog, ki bi utemeljeval razrešitev B. B. kot skrbnika. Zgolj dejstvo, da je sedaj tudi on potencialni dedič po zapustniku, še ne vzpostavlja nujno konflikta interesov, kot to navaja pritožnica. B. B. je bila namreč s sklepom z dne 10.12.2019 naložena skrb za ohranitev vrednosti zapuščine, ki jo po ugotovitvah sodišča prve stopnje zaenkrat dobro opravlja. Sodišče prve stopnje pravilno navaja, da ima B. B. ravno tako kot pritožnica interes, da se zapuščina čim bolje ohrani, saj je njen potencialni dedič.

6. Trditve in dokazi, da skrbnik ni želel poravnati nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, ki se kot davčna obveznost glasi nanjo, predstavljajo nedopustne pritožbene novote (1. odst. 337. člena ZPP). Te listine se nanašajo na čas pred izdajo sklepa sodišča prve stopnje, zato bi jih pritožnica lahko predložila že v postopku na prvi stopnji, saj pritožnica v pritožbi ni navedla razloga, zakaj tega ni mogla storiti. Tako se pritožbeno sodišče o njih ne izreka. Ni pa mogoče mimo dejstva, da se ta obveznost glasi nanjo in ne na pokojnega D. B., zato brez nadaljnjega ugotavljanja dejanskega stanja ni mogoče narediti zaključka o tem, kdo bi bil dolžan navedeno obveznost poravnati.

7. Glede na navedeno in ker ni našlo kršitev, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo A. A. zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).