Jedro

Tožena stranka je imela na podlagi petega odstavka 34.a člena ZST-1 zoper nov plačilni nalog možnost vložiti ugovor iz vseh ugovornih razlogov, ki bi jih sicer lahko uveljavljala zoper prvi plačilni nalog, če ta ne bi bil razveljavljen (da taksna obveznost ni nastala, da je taksa že plačana ali da je sodišče takso napačno odmerilo), zato s samo razveljavitvijo prvega plačilnega naloga ni bilo v ničemer poseženo v njen pravni položaj. Ker okoliščina, da je sodišče po uradni dolžnosti razveljavilo prvi plačilni nalog in izdalo novega, ne vpliva na dejstvo, da je taksna obveznost za pritožbo po 1. točki prvega odstavka 5. člena ZST‑1 nastala (že) ob vložitvi pritožbe 22. 7. 2022, plačilni nalog z dne 29. 8. 2022 tudi v tem smislu ni bil izdan preuranjeno.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

II. Tožena stranka sama krije svoje stroške pritožbe.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo ugovor tožene stranke z dne 14. 9. 2022 zoper plačilni nalog z dne 29. 8. 2022 za plačilo sodne takse za pritožbo.

2. Zoper sklep se pritožuje tožena stranka in predlaga njegovo razveljavitev s stroškovno posledico. V pritožbi uveljavlja, da je sodišče plačilni nalog z dne 29. 8. 2022 izdalo preuranjeno, saj bi moralo z njegovo izdajo počakati do pravnomočnosti sklepa z dne 29. 8. 2022 o razveljavitvi plačilnega naloga z dne 24. 8. 2022. Ker je v času izdaje plačilnega naloga z dne 29. 8. 2022 še vedno tekel postopek za odmero sodne takse za pritožbo na podlagi plačilnega naloga z dne 24. 8. 2022, je bila podana litispendenca v smislu 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP. Sodišče se do njenih navedb v zvezi s tem ni opredelilo. Prav tako se ni opredelilo do navedb, da je bilo z izdajo izpodbijanega plačilnega naloga poseženo v njeno pravico do pravnega sredstva, čeprav so te predstavljale enega od temeljnih ugovornih razlogov in so neposredno povezane z dolžnostjo sodišča, da varuje človekove pravice (četrti odstavek 15. in 25. člen URS) ter se vzdrži ravnanj, s katerimi bi prišlo do kršitve teh pravic. Ker je izpodbijani sklep zato v bistvenem delu neobrazložen, je podana absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka. Priglaša stroške pritožbe.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v mejah razlogov, navedenih v pritožbi. V skladu z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 26/99 in nasl.) v zvezi s 366. členom ZPP je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka, navedene v citirani določbi, in na pravilno uporabo materialnega prava. Ugotovilo je, da sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere se pazi po uradni dolžnosti. Prav tako ni podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ki jo smiselno uveljavlja pritožba, saj se je sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu neposredno ali z zavzetjem drugačnega stališča opredelilo do vseh bistvenih ugovorov tožene stranke, tudi glede preuranjenosti izdaje plačilnega naloga z dne 29. 8. 2022,1 na katerega izrecno opozarja pritožba. Materialno pravo je uporabilo pravilno.

5. Sodišče prve stopnje je toženi stranki 24. 8. 2022 izdalo plačilni nalog za plačilo sodne takse za pritožbo zoper sodbo in sklep I Pd 934/2019 z dne 3. 6. 2022 v višini 643,44 EUR. Ker je ugotovilo, da je taksa v tem plačilnem nalogu odmerjena v napačnem znesku, je na podlagi petega odstavka 34.a člena Zakona o sodnih taksah (ZST-1; Ur. l. RS, št. 37/08 in nasl.) plačilni nalog z dne 24. 8. 2022 s sklepom z dne 29. 8. 2022 razveljavilo ter toženi stranki istega dne izdalo (nov) plačilni nalog za plačilo sodne takse za pritožbo v višini 698,40 EUR. Tožena stranka je zoper ta plačilni nalog 15. 9. 2022 vložila ugovor, ki ga je sodišče prve stopnje zavrnilo z izpodbijanim sklepom.

6. Tožena stranka v pritožbi neutemeljeno vztraja, da je sodišče prve stopnje nov plačilni nalog izdalo preuranjeno, ker 29. 8. 2022 sklep o razveljavitvi (prvega) plačilnega naloga z dne 24. 8. 2022 še ni bil pravnomočen. Pri tem se neutemeljeno sklicuje na 4. točko prvega odstavka 129. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP; Ur. l. RS, št. 80/99 in nasl.), saj podlago za odločitev predstavlja določba petega odstavka 34.a člena ZST-1, iz katere ne izhaja, da bi moralo sodišče z izdajo novega plačilnega naloga počakati do poteka roka za pritožbo zoper sklep o razveljavitvi prejšnjega. V zvezi s tem je neutemeljeno tudi pritožbeno uveljavljanje tožene stranke, da je sodišče prve stopnje z izdajo novega plačilnega naloga kršilo njeno ustavno pravico do pravnega sredstva iz 25. člena Ustave Republike Slovenije (URS; Ur. l. RS, št. 33/91 in nasl.). Tožena stranka je imela na podlagi petega odstavka 34.a člena ZST-1 zoper nov plačilni nalog možnost vložiti ugovor iz vseh ugovornih razlogov, ki bi jih sicer lahko uveljavljala zoper prvi plačilni nalog, če ta ne bi bil razveljavljen (da taksna obveznost ni nastala, da je taksa že plačana ali da je sodišče takso napačno odmerilo), zato s samo razveljavitvijo prvega plačilnega naloga ni bilo v ničemer poseženo v njen pravni položaj. Ker okoliščina, da je sodišče po uradni dolžnosti razveljavilo prvi plačilni nalog in izdalo novega, v ničemer ne vpliva na dejstvo, da je taksna obveznost za pritožbo po 1. točki prvega odstavka 5. člena ZST‑1 nastala (že) ob vložitvi pritožbe 22. 7. 2022, plačilni nalog z dne 29. 8. 2022 tudi v tem smislu ni bil izdan preuranjeno. Glede na vse navedeno je ugovor tožene stranke zoper plačilni nalog z dne 29. 8. 2022 utemeljeno zavrnjen.2

7. Ker niso podani uveljavljani pritožbeni razlogi niti razlogi, na katere se pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

8. Odločitev o pritožbenih stroških temelji na prvem odstavku 165. člena ZPP. Ker tožena stranka s pritožbo ni uspela, upoštevaje prvi odstavek 154. člena ZPP sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

1 Z zavrnitvijo tega ugovora je posredno zavrnilo tudi očitek glede kršitve pravice do pravnega sredstva. 2 Tožena stranka v pritožbi višini odmerjene sodne takse v tem plačilnem nalogu niti ne nasprotuje.