Jedro

Navedbe v predlogu za pregled spisa ne utemeljujejo opravičene koristi za pregled celotnega spisa. Ni konkretno navedeno, kako bi morebitna ugotovitev nezakonite izdaje dovoljenja predlagatelju vplivala na njegov položaj oziroma, kateri so tisti pravno priznani interesi, ki bi jih bilo treba varovati s prijavo stranske intervencije in utemeljujejo pregled celotnega spisa.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da se dovoli pregled tožbe.

II. Sicer se pritožba zavrne.

III. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugodilo prošnji Zavoda za uveljavljanje pravic avtorjev, izvajalcev in producentov avdiovizualnih del Slovenije (v nadaljevanju Zavod AIPA oziroma predlagatelj) za pregled pravdnega spisa Okrožnega sodišča v Ljubljani P 315/2015-III z dne 9. 5. 2017. 2. Proti navedenemu sklepu se je pravočasno pritožila tožeča stranka (v nadaljevanju tožnik), ki predlaga višjemu sodišču, da sklep sodišča prve stopnje v celoti spremeni tako, da prošnjo za pregled spisa zavrne in toženi stranki naloži plačilo stroškov postopka oziroma podrejeno, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje naslovnemu sodišču, odločitev o stroških postopka v zvezi s pritožbo pa pridrži za končno odločbo. Navaja, da v tej pravdni zadevi na podlagi 26. člena Ustave RS zahteva plačilo odškodnine za premoženjsko in nepremoženjsko škodo zaradi protipravnosti ravnanja Urada Republike Slovenije za intelektualno lastnino (v nadaljevanju URSIL) ob izdaji stalnega dovoljenja, s čimer je bilo tožniku onemogočeno kolektivno uveljavljanje pravic imetnikov na avdiovizualnih delih. Tožnik je namreč od leta 2001 skladno z začasnim dovoljenjem upravljal z nadomestili za uporabo v Memorandumu (o ureditvi avtorskih in sorodnih pravic za televizijske in radijske programe, retransmisiranja v kabelskih sistemih v Sloveniji in dodatku k Memorandumu) zaobseženih del oziroma pravic imetnikov. Delitvena razmerja med imetniki pravic in stroški za izvajanje storitev so bili določeni s pogodbo o zagotavljanju storitev z dne 20. 11. 2001. Tožnik je pravice iz začasnega dovoljenja moral prenehati uresničevati zaradi izpolnitve razveznega pogoja, določenega v začasnem dovoljenju, saj je bila njegova veljavnost določena do ustanovitve kolektivne organizacije imetnikov pravic na avdiovizualnih delih. Tak status je bil Zavodu AIPA priznan z odločbo oziroma podelitvijo stalnega dovoljenja, ki je bilo izdano v nezakonito vodenem postopku. Tožniku je bila vročena vloga za priglasitev stranske intervencije na strani toženke, v kateri je Zavod AIPA podal izjavo o vstopu v pravdo in se skliceval na zaprosilo za vpogled v spis z dne 9. 5. 2017. Predlagatelj mora svojo opravičeno korist iz 150. člena ZPP utemeljiti in pojasniti, kako naj bi informacija iz spisa pomagala pri uresničevanju njegovih pravic ali koristi v postopku, kar pa iz izpodbijanega sklepa ne izhaja. Dejstvo, da naj bi tožnik že v nekaj sodnih postopkih izpodbijal dovoljenji, podeljeni Zavodu AIPA, v ničemer ne pojasnjuje, zakaj naj bi informacija iz spisa pomagala pri uresničevanju njegovih pravic ali koristi v postopku. Tožnik ugotovitvenega zahtevka ni postavil, uveljavlja le dajatveni zahtevek za plačilo odškodnine in zatrjuje protipravnost ravnanja izključno toženke, ne pa tudi Zavoda AIPA. Zato tudi niso izpolnjeni pogoji za morebitni regresni zahtevek toženke zoper Zavod AIPA. Če bi sodišče odločalo o ničnosti dovoljenj kot o predhodnem vprašanju, bi imela odločitev o predhodnem vprašanju pravni učinek le v pravdi, v kateri je bilo vprašanje rešeno. Pri odločanju o obstoju odškodninske obveznosti toženke Zavod AIPA ne more izkazovati neposredne pravne koristi, ki bi temeljila za zakonski podlagi. Zavod AIPA nima pravnega interesa, da v pravdi, ki teče med drugimi, zmaga toženka, saj s tem njegov pravni položaj ne bi bil v ničemer izboljšan. Obstoj opravičene koristi je treba razlagati skladno s pogoji iz 199. člena ZPP, saj bi sicer druge osebe lahko izigrale določbo 150. člena ZPP, poleg tega številni listinski dokazi v spisu predstavljajo poslovno skrivnost. Sodišče prve stopnje je nepravilno uporabilo določbo 150. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 339. člena ZPP, ki je vplivalo na pravilnost izdanega sklepa. Podana je tudi kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, saj sodišče tožnika ni pozvalo k izjavi o zaprosilo za vpogled v spis. Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu napačno ugotovilo, da je tožbeni zahtevek naperjen v odpravo prosilčevega dovoljenja za kolektivno upravljanje, zato je podana tudi zmotna ugotovitev dejanskega stanja.

3. Pritožba je bila vročena toženki in predlagatelju, ki nanjo nista odgovorila.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. Po določbi prvega odstavka 150. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) imajo stranke pravico pregledovati in prepisovati spise pravde, v kateri so udeležene. Drugim osebam, ki imajo opravičeno korist, se lahko dovolita pregled in prepis posameznih spisov (drugi odstavek 150. člena ZPP).

6. Pravica drugih oseb do pregleda in prepisa spisa je izraz načela javnosti sojenja, ki je ustavno zajamčena kategorija (24. člen Ustave RS1). Predpostavka za pregled in prepis spisa po drugem odstavku 150. člena ZPP je opravičena korist, ki jo mora predlagatelj že v predlogu utemeljiti s konkretnimi trditvami. Navesti mora dejstva in okoliščine in jih tudi izkazati z ustreznimi dokazi2. 7. V obravnavani zadevi je predlagatelj v vlogi navedel, da prosi za vpogled v spis, ker "so prestali že nekaj sodnih postopkov, v katerih je tožeča stranka izpodbijala njihovo dovoljenje preko posameznikov, ki so bili člani njenih organov"3 in da so bili "v teh tožbah tudi sicer napačni zahtevki po odpravi dovoljenja za kolektivno upravljanje". Iz vloge nadalje izhaja, da bi se "predvsem radi seznanili s tožbo, ker bi želeli preveriti, ali ta pravda posega tudi v njihove pravno priznane interese, ki bi jih želeli v nadaljevanju nato varovati kot stranski intervenient". Sodišče prve stopnje je na podlagi navedenega dovolilo pregled spisa.

8. Izpodbijani sklep zavzame dve stališči, in sicer (1) da je predlagatelj izkazal, da v predmetni zadevi tožeča stranka od tožene stranke zahteva plačilo odškodnine zaradi napačno izdanega dovoljenja št. 31227-1/2008-129 z dne 11. 10. 2010, ki je bilo izdano ravno Zavodu AIPA in (2) da je pravni interes in s tem opravičena korist izkazana zato, ker bi vpogled v spis predlagatelju pomagal do ocene, ali bi v predmetnem postopku varoval svoje interese s predlogom za stransko intervencijo.

9. Po mnenju pritožbenega sodišča navedbe v predlogu ne utemeljujejo opravičene koristi za pregled celotnega spisa. Pritožba pravilno poudarja, da v predlogu za vpogled v spis ni dovolj konkretno navedeno, kako bi informacije iz celotnega spisa pomagale pri uresničevanju predlagateljevih pravic in koristi v postopku. Drugače povedano, ni konkretno navedeno, kako bi morebitna ugotovitev nezakonite izdaje dovoljenja predlagatelju vplivala na njegov položaj oziroma, kateri so tisti pravno priznani interesi, ki bi jih bilo treba varovati s prijavo stranske intervencije in utemeljujejo pregled celotnega spisa. Pritožba v zvezi s tem pravilno izpostavlja, da tudi če bi sodišče v tem postopku odločalo o veljavnosti dovoljenja kot o predhodnem vprašanju, bi imela odločitev pravni učinek le v tej pravdi (drugi odstavek 13. člena ZPP).

10. Ker pa se predlagatelj sklicuje na postopke, v katerih je tožnik že izpodbijal dovoljenje, mu je treba po oceni pritožbenega sodišča dovoliti pregled tožbe in mu s tem omogočiti, da preveri, ali je tožbeni zahtevek uperjen tudi zoper dovoljenje (neveljavnost, odprava) ali gre "le" za odškodninski zahtevek zoper toženko. Trditve v predlogu utemeljujejo pregled spisa le v tem obsegu4. S tem bo dosežen tudi namen določbe drugega odstavka 150. člena ZPP.

11. Zaradi navedenih razlogov je višje sodišče pritožbi delno ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa (3. točka 365. člen ZPP), sicer pa pritožbo zavrnilo (2. točka 365. člena ZPP).

12. Izrek o pritožbenih stroških temelji na 165. členu ZPP.

1 Sklep Vrhovnega sodišča RS Cpg 1/2011 z dne 18. 4. 2011. 2 Enako sklepi Višjega sodišča v Ljubljani I Cpg 676/2017 z dne 6. 9. 2017, I Cp 2929/2015 z dne 17. 12. 2015, II Cp 359/2017 z dne 20. 4. 2017. 3 Skliceval se je na dve zadevi, ki "sta se rešili v njihovo korist". 4 V predlogu že sam predlagatelj navaja, da bi se rad seznanil predvsem s tožbo.