Jedro

Vzpostavitev prejšnjega stanja ni absolutna. Sodišče lahko iz opravičenih razlogov, npr. če povzročitelj škode ne popravi posledic več let od škodnega dogodka, dosodi denarno odškodnino.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Pritožnik sam trpi pritožbene stroške.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče dosodilo tožeči stranki odškodnino v višini 9.041,09 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1. 1. 2001 do plačila.

Proti takšni sodbi se je pritožila tožena stranka iz vseh pritožbenih razlogov. Ponavlja ugovor aktivne legitimacije za tožnico glede odškodnine do 1/2, ker je tožnica podedovala le 1/2 parcele. Tožena stranka ni ravnala protipravno, saj je pridobila soglasje takratnega lastnika. Tožnica je postala lastnica pozneje. Izpodbija izvedeniško mnenje glede razširitve koridorja in trdi, da je le očistila prvotni koridor. Sodišče ni ugotovilo prvotnega koridorja. Izvedenec bi moral uporabiti Pravilnik o tehničnih normativih za graditev nadzemnih elektroenergetskih vodov z nazivno močjo od 1 kV do 400 kV. Sodišče je napačno ugotovilo, da ni bil vzpostavljen gozdni red, saj se je oprlo le na izpovedbo R. O., čeprav je priča H. ocenil gozdni red za zadovoljiv. Tožnica ni odpeljala lesa iz gozda in je zato prispevala k povečanju škode. Ker je bil posekan les v gozdu, se čisti donosi ne bi smeli priznati. Tožena stranka ima pravico v gozdu vzpostaviti prejšnje stanje in šele potem je na vrsti odškodnina. Ponavlja, da je bilo posekanih le 77,4 m3 lesa, kot je ugotovil revirni gozdar ob predali sečišča in zanika po izvedencu ugotovljen posek 243 m3, saj izvedenec ni navedel argumentov, ker je ogled opravil leta 2007. Predlaga ugoditev pritožbi.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče je utemeljeno dosodilo odškodnino v znesku 9.041,09 EUR.

Uvodoma je treba poudariti, da je tožena stranka v odgovoru na tožbo na listni številki 17 pripoznala zahtevek v znesku 170.958,00 SIT, zato je izpodbijanje sodbe v celoti v nasprotju z delno pripoznavo zahtevka.

Ne glede na to je sodišče pravilno dosodilo odškodnino v višini 9.041,09 EUR.

Sodišče je pravilno zavrnilo ugovor aktivne legitimacije, saj tožena stranka ni upoštevala zemljiškoknjižnega izpiska v prilogi pod ..., iz katerega izhaja, da je tožnica na osnovi sklepa o dedovanju vknjižena kot lastnica na celotni sporni parceli.

Sodišče je pravilno ugotovilo naslednje dejansko stanje. Na osnovi mnenja izvedenca je sodišče ugotovilo, da meri parcela 5,4952 ha. Koridor meri v dolžino 237 m, širok pa je od 32 m do 51 m. Čiščenje predpisuje Zakon o gozdovih. Podrobneje pa je čiščenje urejeno v Navodilu za izvajanje del pri urejanju površin pod daljnovodi, ki sta ga sprejela 21. 7. 2000 direktorja tožene stranke in Zavoda za gozdove Slovenije (listna številka ...). Sodišče ni sledilo pričama T. in Č., da koridor ni bil razširjen. Izvedenec je na osnovi orto posnetkov iz leta 1996 in 2006 ugotovil, da je novi koridor širši. Podizvajalec je sam določal, katera drevesa ogrožajo daljnovod, zato so nastale manjše in večje zajede. Že po prvem naroku za glavno obravnavo je tožena stranka trdila, da so izvedenec, ter priči R. in F. izraz čiščenje uporabljali laično, zato sodišče pripomb ni upoštevalo. Tožena stranka pa ni predlagala drugega izvedenca. Po poseku gozdni red ni bil vzpostavljen, saj bi po navodilu morala tožena stranka vzpostaviti gozdni red. Priča H. je izpovedal, da je bil gozdni red zadovoljiv, izvedenec pa je ob ogledu ugotovil, da prehod preko koridorja ni možen. Gozdar pravnega prednika H. je rekel, da bodo ostalo počistili njihovi delavci, do problema pa je prišlo, ko je H. zaradi denacionalizacije izgubil lastništvo na gozdu. Po Pravilniku o izvajanju sečnje, ravnanju s sečnimi ostanki, spravilu in zlaganju gozdnih lesnih sortimentov (Ur. l. Republike Slovenije, št. 322-87/94) je treba sečišče urediti takoj po poseku in spravilu sortimentov, najkasneje pa v dveh mesecih. Po ugotovitvi izvedenca tožena stranka ni ravnala po pravilniku.

Sodišče je višino odškodnine tudi ugotovilo na osnovi mnenja izvedenca. Površina koridorja znaša 4.032 m2, po sečnji pa je razširjen koridor znašal 8.082 m2. Struktura lesa je 70 % tehnični les in 30 % drva. Čista izguba donosa zaradi predčasnega poseka znaša 342,06 EUR. Nakup nadomestnega zemljišča znaša 1.501,83 EUR. Nadomestilo za pogozdovanje in najnujnejša gojitvena dela znašajo 4.184,08 EUR. Čisti donos čez 25 let znaša 1.717,74 EUR. Čisti donos čez 50 let pa znaša 1.210,34 EUR. Popravilo vlake zaradi čiščenja znaša 250,00 EUR. Če se upošteva 3000 sadik, ki so potrebne za pogozditev, znaša škoda 9.041,09 EUR. Sodišče je sledilo oceni izvedenca glede podrtega lesa in sicer 27 m3 in 180 m3, saj si je izvedenec gozd ogledal. Revirni gozdar H. je le približno ocenil količino na 77,4 m3, dreves pa tudi ni on odkazal. Tožena stranka ni predlagala drugega izvedenca.

Ni utemeljena pritožbena trditev, da tožena stranka ni ravnala protipravno. Sodišče je pravilno sledilo mnenju izvedenca, ki je na listni številki 88 ugotovil, da je bil koridor razširjen brez dovoljenja upravne enotes. Tudi sicer je bila razširitev koridorja nepotrebna za varno funkcioniranje daljnovoda, kar na primer kaže fotografija na listni številki ..., kjer je viden zelo debel panj podrtega drevesa. Če bi na primer takšna drevesa ovirala daljnovod, bi bila odstranjena že ob izgradnji daljnovoda, ali pozneje med obratovanjem. Iz fotografije na listni številki ... je razviden celo podrt iglavec, za iglavce pa je znano, da nimajo razvejane krošnje in rastejo v obliki stožca ali piramide. Prejšnji lastnik gozda ni bil pristojen za izdajo dovoljenja za potrebno razširitev koridorja, saj je bila pristojna upravna enota, ker gre za poseg v prostor. Neutemeljena je pritožbena trditev, da sodišče ni ugotovilo prvotnega koridorja, in da do razširitve koridorja sploh ni prišlo.

Sodišče je sprejelo mnenje izvedenca, ki je prvotni in razširjeni koridor ugotovil na osnovi orto posnetkov, kar je zanesljiva metoda. Zato je odveč razprava o tem, kako so si priče razlagale mojem “razširitev” koridorja. Razširitev je zanesljivo ugotovljena s pomočjo izvedenca s primerjavo posnetkov pred posekom in po poseku. V konkretnem primeru ni šlo za izgradnjo novega daljnovoda, zato ne prihaja v poštev Pravilnik o tehničnih normativih za graditev nadzemnih elektroenergetskih vodov z nazivno močjo od 1 kV do 400 kV. Izvedenec in sodišče sta pravilno uporabila Navodilo za čiščenje pod daljnovodi, ki ga je skupaj z Z. z. g. izdala celo sama tožena stranka, torej je bil pravilno uporabljen specialni predpis.

Da ni bil vzpostavljen gozdni red sodišče ni ugotovilo samo na osnovi izpovedbe R. O., ampak predvsem na osnovi mnenja izvedenca, ki je na ogledu ugotovil, da prehod preko koridorja ni možen. Sicer pa je bila na račun gozdnega reda dosojena le minimalna odškodnina v znesku 250,00 EUR (vzpostavitev prehoda preko vlake) s popravilom in čiščenjem.

Priča H. ni potrdil, da je bil gozdni red v celoti vzpostavljen, ampak da je bil le zadovoljiv, kar pomeni, da je sodišče upravičeno sledilo strokovnemu mnenju izvedenca. Na strani ... sodbe pa je sodišče upoštevalo, da je celo gozdar H. potrdil probleme s čiščenjem poseke, ko je H. izgubil lastništvo. Podrt les še leži v gozdu in bi bila utemeljena odškodnina na račun gozdnega reda celo v višjem znesku od 250,00 EUR, kar pa niti ni bilo zahtevano.

S tem, ko tožnica ni odpeljala lesa iz gozda, ni prispevala k povečanju škode, ki je bila dosojena. V znesku odškodnine 9.041,09 EUR ni upoštevana vrednost neodpeljanega lesa, kar je sodišče izrecno poudarilo na strani ... sodbe, saj je bilo upoštevano, da les leži še v gozdu. To pomeni, da vrednost v gozdu ležečega lesa ni šla v breme tožene stranke.

N strani ... sodbe je poudarjeno, da se iz razširjenega koridorja čisti donos ni upošteval, saj je les še v gozdu. Sodišče pa je upoštevalo le čisti donos v znesku 343,06 EUR, toda ne na račun lesa v gozdu, ampak zaradi predčasnega poseka lesa, na kar ne vpliva dejstvo, da je les še v gozdu. Dosojena zneska 1.717,74 EUR in 1.210,34 EUR, pa se nanašata na izgubo bodočih donosov čez 25 in 50 let. Sodišče je pravilno ugodilo denarni odškodnini namesto vzpostavitve prejšnjega stanja. Vzpostavitev v prejšnje stanje tožena stranka niti ni ponudila, saj je že v odgovoru na tožbo priznala določeno denarno odškodnino. Sicer pa je bila škoda povzročena že v začetku leta 2001, v istem letu je bila vložena tožba in tožena stranka ni pokazala pripravljenosti za odpravo škode, čeprav je imela več let časa. Že zaradi širjenja škodljivcev v gozdu, bi moral biti vzpostavljen gozdni red v kratkem času po poseku. Po oceni pritožbenega sodišča so obstajali vsi razlogi po čl. 185 ZOR za dosojo denarne odškodnine.

Sodišče je pravilno ugotovilo, da je bilo posekanih 243 m3 lesa, kar je izvedenec ugotovil na ogledu na kraju samem, saj si je ogledal panje. Izvedenec je izdelal podrobno mnenje, saj je ugotavljal celo strukturo podrtega lesa in je ugotovil, da je bilo 70 % tehničnega lesa in 30 % drv. Tako podrobnega mnenja izvedenec ne bi mogel izdelati brez detaljnega ogleda sečišča, ki ga je tudi fotografiral. Sodišče je ugotovilo, da je revirni gozdar H. le približno ocenil količino podrtega lesa v višini 77,4 m3, dreves pa za posek niti ni on odkazal. Na drugi strani je izvedenec uporabil zanesljivo metodo ogleda gozda, kjer so bili vidni panji.

Prvostopno sodišče je dejansko stanje pravilno ugotovilo in je tudi navedlo popolne razloge.

Glede na ugotovljeno dejansko stanje je pravilno uporabljeno materialno pravo: 1. Čl. od 145 do 149 Zakona o nepravdnem postopku – posebna vrsta služnosti, analogija z nujno potjo, kjer je predvideno nadomestilo; 2. Čl. 156/III ZOR – škoda zaradi dovoljene dejavnosti – daljnovod –, ki presega normalne meje; 3. Čl. 53/III ZTLR – nadomestilo lastniku služne stvari.

Iz sodbe na strani ... je razvidno, da se odškodnina nanaša le na protipravno razširjen koridor v izmeri 4.059 m2, kar je razvidno tudi iz izračuna izvedenca na listni številki ...

Glede na zavrnitev pritožbe pritožnik sam trpi pritožbene stroške.