Jedro

Sodišče prve stopnje je pravilno zavrglo predlog za oprostitev plačila sodne takse za postopek pred sodiščem prve stopnje, ker ga je tožeča stranka vložila šele po nastanku taksne obveznosti.

Izrek

Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu, to je v točki I izreka, potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se predlog tožeče stranke za oprostitev plačila sodne takse za postopek pred sodiščem prve stopnje v znesku 1.116,00 EUR zavrže. Tožeča stranka se je zoper uvodoma navedeni sklep pravočasno pritožila. V pritožbi navaja, da sklep izpodbija zaradi nepravilne uporabe materialnega prava. Tožeča stranka je namreč invalid I. kategorije zaradi psihičnih težav, zato težje razume in pojasnjuje svoje socialno in materialno stanje, zaradi tega teh dejstev ni znala pojasniti odvetniku. Ko pa je po prejemu zavrnilnega sklepa prišel zraven tožnikov sin R., se je izkazalo, da živi številna družina brez dohodkov. Tožeča stranka tudi ne more najti odločbe o invalidski upokojitvi, zato se predlaga poizvedba sodišču na ZPIZ-u. Tožeča stranka meni, da gre za takšne okoliščine, ki upravičujejo oprostitev plačila sodnih taks. H. A. K. je nesposobna za normalno življenje in se nahaja v Z. G. na G., kamor se naj opravi poizvedba.

Pritožba ni utemeljena.

Odločilnega pomena v obravnavanem primeru je, da v skladu z določbo prvega odstavka 13. člena Zakona o sodnih taksah (ZST-1) sklep o oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu taks učinkuje od dne, ko je pri sodišču vložen predlog za oprostitev, odlog ali obročno plačilo, in velja za takse za vse vloge in dejanja, za katera je nastala taksna obveznost tega dne ali pozneje.

Tožeča stranka dejanskih ugotovitev v izpodbijanem sklepu ne izpodbija. Pritožbeno sodišče zato povzema, da je taksna obveznost za postopek pred sodiščem prve stopnje nastala že ob vložitvi tožbe, 10. 10. 2012. Ker je tožeča stranka vložila predlog za oprostitev plačila sodne takse dne 13. 12. 2012 (glede na podatke v spisu tudi šele po izteku roka za ugovor zoper plačilni nalog, ki ga je pooblaščenec tožeče stranke prejel 30. 11. 2012), torej šele po nastanku taksne obveznosti, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da se tožeče stranke ne more oprostiti plačila sodne takse za postopek pred sodiščem prve stopnje, zato je njen predlog v tem delu glede na določbe 5. in 13. člena ZST-1 utemeljeno zavrglo kot prepozen. Ker je torej predlog bil zavržen iz slednje navedenega razloga in ne zavrnjen kot neutemeljen, so neutemeljene pritožbene navedbe tožeče stranke, da je tožnik invalid I. kategorije zaradi psihičnih težav, zaradi česar težje razume in pojasnjuje svoje socialno in materialno stanje ter zaradi česar teh dejstev ni znal pojasniti odvetniku, prav tako pa tudi nadaljnje navedbe, da je šele kasneje, ko je s tožnikom prišel njegov sin, se izkazalo, da je številna družina brez dohodkov. Ostale pritožbene navedbe pa se očitno nanašajo na poziv sodišča prve stopnje v II. točki izreka izpodbijanega sklepa, zato jih pritožbenemu sodišču ni bilo treba presojati.

Izpodbijana odločitev sodišča prve stopnje je tako materialnopravno pravilna, podana pa ni niti nobena od tistih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na obstoj katerih pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP). Pritožbeno sodišče je zato na podlagi določbe 2. točke 365. člena ZPP pritožbo tožeče stranke zavrnilo kot neutemeljeno in v izpodbijani 1. točki izreka potrdilo sklep sodišča prve stopnje.