Jedro

V tem primeru procesne predpostavke za vložitev tožbe po 4. členu ZUS-1 niso bile izpolnjene, ker je imel tožnik zagotovljeno drugo sodno varstvo v navedeni zadevi, to je sodno varstvo v rednem upravnem sporu v zvezi z obnovo postopka o vpisu njegove nepremičnine v register kulturne dediščine.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrglo tožnikovo tožbo, vloženo po 4. členu Zakona o upravnem sporu – ZUS-1, ker procesne predpostavke za vložitev tožbe po tej zakonski določbi niso izpolnjene. Sodišče prve stopnje se v obrazložitvi izpodbijanega sklepa sklicuje na določbe 42. in 49. člena Zakona o splošnem upravnem postopku – ZUP, 13., 43., 44. člena Zakona o varstvu kulturne dediščine (ZVKD, Ur. l. RS, št. 7/99). Z navedeno odločbo je tožena stranka odločila, da se v register nepremične kulturne dediščine vpiše enota dediščine: ...

2. Tožnik vlaga pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov in predlaga, da Vrhovno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijani sklep pa razveljavi ter tožbenemu zahtevku ugodi s stroškovnimi posledicami. Navaja, da vpis v register kulturne dediščine neposredno vpliva na pravice lastnikov nepremičnin. Vročanje je eno ključnih materialnih dejanj postopka, saj mora biti stranka postopka seznanjena s potekom postopka in z odločitvijo organa, ki je vodil postopek. Preko instituta vročanja se zagotavlja pravica do sodelovanja v postopku kot tudi pravica do pravnega sredstva, zato dokler odločba ni vročena stranki, ne more postati izvršljiva. Priglaša stroške postopka.

3. Odgovor na pritožbo ni bil vložen.

K I. točki izreka:

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Po določbi 4. člena ZUS-1 v upravnem sporu odloča sodišča tudi o zakonitosti posamičnih aktov in dejanj, s katerimi organi posegajo v človekove pravice in temeljne svoboščine posameznika, če ni zagotovljeno drugo sodno varstvo. Če se v upravnem sporu izpodbijajo dejanja javne oblasti, se v postopku uporabljajo določbe tega zakona, ki se nanašajo na izpodbijanje upravnega akta.

6. V obravnavani zadevi je tožnik v svoji tožbi, vloženi po 4. členu ZUS-1, med drugim predlagal odpravo odločbe tožene stranke z dne 31. 5. 2007. V zvezi s to odločbo pa je tožnik po podatkih spisa že predlagal obnovo postopka, ker mu ni bila dana možnost udeležbe v postopku. O njegovem predlogu za obnovo postopka je tožena stranka odločila s sklepom, katerega zakonitost sta že presojala sodišče prve stopnje in Vrhovno sodišče (v zadevi X Ips 330/2010). Tožnik je torej v navedeni zadevi imel zagotovljeno drugo sodno varstvo.

7. Po presoji Vrhovnega sodišča je odločitev sodišča prve stopnje, da se tožnikova tožba, vložena na podlagi 4. člena ZUS-1, zavrže, sicer pravilna, vendar iz drugih razlogov, kot jih navaja sodišče prve stopnje v obrazložitvi izpodbijanega sklepa. V tem primeru namreč procesne predpostavke za vložitev tožbe po 4. členu ZUS-1 niso bile izpolnjene, ker je imel tožnik zagotovljeno drugo sodno varstvo v navedeni zadevi, to je sodno varstvo v rednem upravnem sporu v zvezi z obnovo postopka o vpisu njegove nepremičnine v register kulturne dediščine, ki se pri Vrhovnem sodišču vodi kot X Ips 330/2010. 8. Glede na navedeno je Vrhovno sodišče tožnikovo pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno na podlagi 76. v zvezi z 82. členom ZUS-1. K II. točki izreka:

9. Ker tožnik s pritožbo ni uspel, sam trpi svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena in prvi odstavek 154. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).