Jedro

Po oceni Vrhovnega sodišča je določba drugega odstavka 13. člena ZMZ v razmerju do 22. člena ZUS-1 specialna določba, ki pomeni zakonsko izjemo od pravila, da lahko stranka v upravnem sporu v postopku s pritožbo in izrednimi pravnimi sredstvi opravlja dejanja samo po pooblaščencu, ki ima opravljen pravniški državni izpit (drugi odstavek 22. člena ZUS-1). Zato je (poleg pritožbe, vložene po odvetnici) v obravnavanem primeru tudi pritožba, vložena po svetovalcu za begunce, sprejeta v obravnavo kot dovoljena.

Vprašanje, zaradi katerega je bil v obravnavanem primeru prekinjen postopek, ni vprašanje, ki bi sodilo v pristojnost kakšnega drugega sodišča, ampak je to vprašanje, ki sodi prav v pristojnost „sodečega“ sodišča. Če tu v postopku tožečo stranko zastopa nekdo, ki je po zakonu ne more zastopati, mora to po uradni dolžnosti ugotoviti to sodeče sodišče samo in nihče drug. Zato je nepravilna presoja, da gre za predhodno vprašanje in zato tudi odločitev, da je obligatorna prekinitev postopka.

Izrek

Pritožbama se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje sklenilo, da prekine upravni spor na prvi stopnji. Spor se nanaša na odločbo tožene stranke z dne 25. 11. 2011, s katero je tožena stranka zavrnila tožnikovo prošnjo za priznanje mednarodne zaščite. Sodišče prve stopnje navaja, da je tožnik vložil tožbo preko pooblaščenca, svetovalca za begunce X. Y. Sklicuje se na določbe prvega odstavka 22. člena, prvega odstavka 47. člena in tretjega odstavka 48. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1), tretjega odstavka 87. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) ter določbo drugega odstavka 13. člena Zakona o mednarodni zaščiti (v nadaljevanju ZMZ). Navaja še, da tudi v drugem upravnem sporu (I U 2007/2011) nastopa isti pooblaščenec. Zadeva je zaradi pritožbe v reševanju pri Vrhovnem sodišču, ki pa še ni zavzelo stališča, ali pravna pomoč pomeni tudi zastopanje prosilcev pred sodišči. Zato je treba do rešitve pritožbe v navedeni zadevi postopek v tej zadevi obvezno prekiniti.

2. Tožnik izpodbija navedeni sklep z dvema pritožbama: eno vloženo po svetovalcu za begunce, drugo pa po odvetnici A. A. Uveljavlja napačno uporabo materialnega prava. Odločitev o prekinitvi postopka je nezakonita. Smiselno predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa.

3. Odgovori na pritožbi niso bili vloženi.

4. Pritožbi sta utemeljeni.

5. Tožnik je vložil pritožbo (tudi) po pooblaščencu X. Y., ki je kot svetovalec za begunce vpisan v Imenik svetovalcev za begunce. Po določbi drugega odstavka 13. člena ZMZ svetovalci za begunce dajejo podporo in pravno pomoč prosilcem v zvezi s postopkom za pridobitev mednarodne zaščite na prvi stopnji ter v zvezi s postopki po določbah ZMZ na Upravnem sodišču Republike Slovenije in Vrhovnem sodišču Republike Slovenije. Pojem pravne pomoči (med drugimi) definira ZPP v 7. členu, zajema pa pravno svetovanje, pravno zastopanje in druge pravne storitve, določene z zakonom. Iz Imenika svetovalcev za begunce sicer izhaja, da sicer X. Y. nima opravljenega pravniškega državnega izpita, vendar je po oceni Vrhovnega sodišča določba drugega odstavka 13. člena ZMZ v razmerju do 22. člena ZUS-1 specialna določba, ki pomeni zakonsko izjemo od pravila, da lahko stranka v upravnem sporu v postopku s pritožbo in izrednimi pravnimi sredstvi opravlja dejanja samo po pooblaščencu, ki ima opravljen pravniški državni izpit (drugi odstavek 22. člena ZUS-1). Zato je (poleg pritožbe, vložene po odvetnici) v obravnavanem primeru tudi pritožba, vložena po svetovalcu za begunce, sprejeta v obravnavo kot dovoljena, enaka kot v zadevi, ki jo navaja izpodbijani sklep, saj je tako že odločilo Vrhovno sodišče s sklepom I Up 36/2012 z dne 2. 2. 2012. 6. Iz določbe drugega odstavka 22. člena ZUS-1 pa tudi izhaja, da v postopku na prvi stopnji (v vseh vrstah upravnega spora) ni potrebno, da ima stranka ali njen pooblaščenec opravljen pravniški državni izpit. Takšna je tudi ustaljena upravnosodna praksa Upravnega in Vrhovnega sodišča. 7. Glede na navedeno pritožbi utemeljeno ugovarjata, da je sodišče prve stopnje napačno uporabilo materialno pravo, in sicer določbo drugega odstavka 13. člena ZMZ ter prvega odstavka 47. člena in določbo tretjega odstavka 48. člena ZUS-1. Po navedeni določbi ZMZ svetovalci za begunce dajejo podporo in pravno pomoč prosilcem v zvezi s postopkom za pridobitev mednarodne zaščite na prvi stopnji ter v zvezi s postopkom po tem zakonu na Upravnem sodišču Republike Slovenije in na Vrhovnem sodišču Republike Slovenije. Po navedenih določbah ZUS-1 pa je predhodno vprašanje samostojna pravna celota, ki sodi v pristojnost drugega sodišča ali organa. Utemeljen je ugovor v pritožbah, da vprašanje, zaradi katerega je bil v obravnavanem primeru prekinjen postopek, ni vprašanje, ki bi sodilo v pristojnost kakšnega drugega sodišča, ampak je to vprašanje, ki sodi prav v pristojnost „sodečega“ sodišča. Če tu v postopku tožečo stranko zastopa nekdo, ki je po zakonu ne more zastopati, mora to po uradni dolžnosti ugotoviti to sodeče sodišče samo in nihče drug. Zato je nepravilna presoja, da gre za predhodno vprašanje in zato tudi odločitev, da je obligatorna prekinitev postopka.

8. Glede na navedeno je Vrhovno sodišče kot pritožbeno sodišče v smislu drugega odstavka 22. člena ZUS-1 na podlagi določbe 3. točke 365. člena ZPP ugodilo pritožbama in izpodbijani sklep razveljavilo.