Jedro

Čeprav je bila kupoprodajna pogodba za parcelo med tožencem in tretjim sklenjena pred vložitvijo tožbe tožnika zaradi priznanja lastninske pravice na tej parceli, se šteje, da je bila parcela odtujena med pravdo, saj je bila lastninska pravica tretjega vknjižena v zemljiško knjigo po vložitvi tožbe (33. člen ZTLR), zato ni ovire, da se pravda med strankama ne dokonča.

Izrek

Pritožbi tožeče stranke se ugodi, zato se izpodbijana sodba r a z v e l j a v i in zadeva vrača sodišču prve stopnje v ponovno sojenje.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek, da je tožeča stranka izključna lastnica parcele št. ...k.o. Š. ter da se po pravnomočnosti sodbe v zemljiški knjigi vknjiži lastninska pravica pri tej parceli v korist tožnice do celote. Tožečo stranko je obvezalo, da mora toženi stranki povrniti njene pravdne stroške v znesku 213.955,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 8.7.1999 dalje do plačila. V obrazložitvi je sodišče prve stopnje navedlo, da je tožena stranka parcelo prodala pred vložitvijo tožbe, zato ni podana njena pasivna legitimacija.

Zoper to sodbo se je pritožila tožeča stranka po svojem pooblaščencu iz vseh pritožbenih razlogov po zakonu. Meni, da je takšen zaključek sodišča prve stopnje nepravilen, kajti to sodišče ugotavlja, da je bila kupoprodajna pogodba sklenjena 17.7.1997 in da je bil predlog za vknjižno bložen 4.2.1998, to pomeni, da je bila zemljiškoknjižna izvedba pogodbe predlagana več mesecev po vložitvi tožbe. Ta je bila vložena 29.9.1997 in tudi po izdaji sklepa o zaznambi spora z dne 8.10.1997. Ker je temu tako, potem je jasno, da je bil toženec ob vložitvi tožbe še vedno lastnik vtoževane nepremičnine in da je bil takšen tudi ob izdaji sklepa o zaznambi spora. Lastninska pravica na kupca N.P. se je prenesla šele z vknjižbo v zemljiški knjigi. Ta pa je bila predlagana 4.2.1998, kot pravilno ugotavlja sodišče prve stopnje. Sodišče prve stopnje je zmotno uporabilo materialno pravo, saj bi morala v konkretnem primeru upoštevati določilo 33. čl. Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih (ZTLR), ki določa, da se na podlagi pravnega posla pridobi lastninska pravica na nepremičnini šele z vpisom v javno knjigo ali na drug ustrezen z zakonom določen način. V konkretnem primeru je bila tožba vložena že pred pridobitvijo, zato je tožena stranka v tej pravdi pasivno legitimirana. Nesprejemljiv je zaključek sodišča prve stopnje, da je bila vtoževana nepremičnina odtujena že pred vložitvijo tožbe. O pomanjkanju pasivne legitimacije toženca ni mogoče govoriti. Postopek se lahko nadaljuje zoper toženca in ima tožnik zato pravni interes z ozirom na to, da 45. čl. Zakona o zemljiški knjigi (ZZK) določa, da ima zaznamba spora za posledico, da sodna odločba učinkuje tudi zoper osebe, ki so pridobile knjižne pravice po trenutku, ko je bil predlog za zaznambo vložen. Tudi sicer 195. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP) določa, da v primeru, če katera od strank odtuji stvar ali pravico, v kateri teče pravda, to ni ovira, da se pravda med istimi strankami ne dokonča. V vsakem primeru pa tudi ni pravilna odločitev sodišča glede pravdnih stroškov. Tožena stranka je namreč predložila kupoprodajno pogodbo šele na naroku z dne 6.7.1998. Iz nerazumljivih razlogov je torej prikrivala obstoj te kupoprodajne pogodbe tako tožeči stranki kot sodišču. Do odločitve sodišča bi lahko prišlo prej, zato je tožena stranka povzročala predvsem nepotrebne stroške.

Zato ji ti stroški ne gredo in bi morala, ne glede na izid pravde, povrniti pravdne stroške tožeči stranki, če ne v celoti pa vsaj pretežen del. Pritožba je utemeljena.

Iz ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da je tožeča stranka vložila tožbo zoper toženo stranko zaradi priznanja lastninske pravice dne 29.9.1997 in predlagala zaznambo spora v zemljiški knjigi. Sklep, s katerim je sodišče prve stopnje dovolilo zaznambo spora pri parceli št. ... vložne št. ... k.o. Š., ki je predmet te pravde, je izdalo 8.10.1997. Nadalje je sodišče ugotovilo, da je toženec s kupoprodajno pogodbo z dne 17.7.1997 to parcelo prodal N.P.. Vknjižbo lastninske pravice na omenjeni parceli pa je slednja predlagala 4.2.1998 in je bila s sklepom Dn. št. 425/98 vpisana lastninska pravica na njeno ime. Jasno je torej, da je ob vložitvi tožbe bila lastninska pravica na omenjeni parceli v zemljiški knjigi vpisana na ime toženca in je tožeča stranka lahko vložila tožbo za priznanje lastninske pravice na sporni parceli le proti tožencu. Šele tekom pravdnega postopka je na omenjeni parceli lastninsko pravico pridobila N.P.. 33. čl. ZTLR namreč določa, da se na podlagi pravnega posla pridobi lastninska pravica na nepremičnini šele z vpisom v javno knjigo. Po 195. čl. ZPP pa ni ovire, da se pravda med strankama ne dokonča, čeprav je bila stvar odtujena. Kot zatrjuje pritožnik pa ima tudi pravni interes, da se pravda nadaljuje s tožencem, kajti 45. čl. ZZK določa, da ima zaznamba spora za posledico, da učinkuje tudi zoper osebe, ki so pridobile knjižne pravice po trenutku, ko je bil predlog za zaznambo vložen. V določenem primeru pa je jasno, da je bila zaznamba spora vložena in dovoljena že pred vložitvijo predloga N.P. za vknjižbo lastninske pravice. Tožena stranka je torej v tej pravdi pasivno legitimirana, zato je pritožbeno sodišče pritožbi tožeče stranke ugodilo ter izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo temu sodišču, da med pravdnima strankama odloči o zahtevku za priznanje lastninske pravice.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na 3. odst. 166. čl. ZPP.