Jedro

Tožnik (dietni kuhar) je s tem, ko je odklonil redno tedensko čiščenje delovnih površin ob tekočem traku za razdeljevanje hrane, internih transportnih vozičkov in posode za sol, kršil pogodbene obveznosti iz delovnega razmerja in s svojim ravnanjem kršil tudi 31. in 32. člen ZDR, ki določata, da mora delavec vestno opravljati delo, za katerega je sklenil pogodbo o zaposlitvi, upoštevaje organizacijo dela in poslovanja pri delodajalcu ter da mora upoštevati zahteve in navodila delodajalca v zvezi z izpolnjevanjem pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja. Zato je bilo pisno opozorilo pred redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga utemeljeno.

Tožnik je na razdeljevanju zajtrka delil napačno živilo. Ko je bil na dietnem oddelku zadolžen za pripravo tekočih jedi, je za kosilo zmiksal in dal v tekočo jed vso cvetačo, čeprav bi moral za okoli 50 porcij cvetače pustiti in iz nje pripraviti navadno miksano in bio-miksano dieto. Med delitvijo kosila je z rokami segel v ogrevalni voziček za hrano in iz njega vzel pečen krompir, ki je bil namenjen delitvi na krožnike, in ga pojedel. Med delitvijo hrane je z rokami užival sadje iz kompota, namenjenega bolnikom. Tožnik je z opisanim ravnanjem kršil pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja, kar je utemeljen razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

Tožnik sam krije svoje stroške pritožbe.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo zahtevek tožnika, da se kot nezakonita razveljavi izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi (pravilno: redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga) z dne 20. 12. 2012; da se ugotovi, da tožniku delovno razmerje pri toženi stranki ni prenehalo, temveč traja do odločitve sodišča prve stopnje z vsemi pravicami iz pogodbe o zaposlitvi in da je tožena stranka dolžna tožniku za ves čas trajanja nezakonitega prenehanja delovnega razmerja do pravnomočnosti odločitve sodišča prve stopnje priznati neprekinjeno delovno dobo, od 20. 1. 2013 dalje, obračunati plačo oziroma nadomestilo plač in vse dodatke po pogodbi o zaposlitvi z dne 1. 6. 1997 in k tej pogodbi sklenjenimi aneksi, plačati vse pripadajoče davke in prispevke, neto znesek plač oziroma nadomestila plač pa nakazati na osebni račun tožnika z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva zapadlosti vsakega mesečnega plačila dalje do plačila ter tožniku namesto reintegracije plačati denarno odškodnino v višini 17 povprečnih mesečnih plač tožnika, izplačanih v zadnjih treh mesecih pred redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi, to je skupno 24.004,00 EUR bruto, v roku osmih dni, pod izvršbo, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka do plačila (I. točka izreka). Sklenilo je, da tožnik sam krije svoje stroške postopka (II. točka izreka).

Zoper navedeno sodbo se pritožuje tožnik iz vseh pritožbenih razlogov in sicer zaradi napačne uporabe materialnega prava, bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotno ter nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja in pritožbenemu sodišču predlaga, da njegovi pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku v celoti ugodi oziroma podredno, da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje, pri tem pa toženi stranki naloži plačilo stroškov pritožbenega postopka skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka do plačila. V pritožbi navaja, da je od opozorila do večine očitanih kršitev minilo več kot leto dni, zaradi tega pisno opozorilo, kot pogoj za odpoved pogodbe o zaposlitvi, ni bilo podano. Iz že opisanih kršitev, ki so bile podlaga za odpoved pogodbe o zaposlitvi pa izhaja, da ne gre za istovrstno kršitev, kot je bila tista, za katero je bil tožnik pisno opozorjen, zato je bila odpoved podana nezakonito, saj ni imela podlage v prvem odstavku 83. člena ZDR. Smiselna razlaga te določbe narekuje, da gre za ponovitev iste oziroma vsaj istovrstne kršitve, v nasprotnem primeru namreč pogoj predhodnega pisnega opozorila izgubi pomen. Tožena stranka je odgovoru na tožbo sicer priložila več pisnih opozoril pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz krivdnih razlogov, vendar so pisna opozorila z dne 13. 6. 2008, 17. 11. 2006 in 10. 3. 2005 za ta postopek brezpredmetna, saj izpodbijana odpoved pogodbe o zaposlitvi ni bila podana na podlagi teh predhodnih opozoril, ker so bila podana več kot leto dni pred odpovedjo. Za ta postopek ostane relevantno le pisno opozorilo z dne 17. 11. 2011, ki se nanaša na zatrjevano kršitev delovnih obveznosti z dne 2. 11. 2011, ko naj bi tožnik kršil svoje delovne obveznosti s tem, ko naj bi odklonil sodelovanje pri tedenskem čiščenju delovnih površin ob tekočem traku za razdeljevanje hrane, internih transportnih vozičkov in posode za shranjevanje soli. Takšno opozorilo je po prepričanju tožnika neutemeljeno in nezakonito, zaradi česar je nezakonita tudi odpoved pogodbe o zaposlitvi. Opozorilo zaradi ravnanja delavca, ki ne predstavlja kršitev delovnih nalog ali drugih obveznosti iz pogodbe o zaposlitvi, ne predstavlja zakonskega pogoja za odpoved pogodbe o zaposlitvi. Neutemeljene so ugotovitve sodišča, da delovne naloge v okviru delovnega mesta „dietni kuhar“, obsegajo tudi zagotavljanje čistoče in reda v kuhinji v smislu čiščenja posode. Tožnik je bil ob takšnem navodilu užaljen, ponižan in je predmetno delovno nalogo zato utemeljeno odklonil. V konkretnem primeru je namreč šlo za očitno razvrednotenje dela tožnika in v tem smislu za šikaniranje delavca, saj je naloga kuharja, da kuha in pripravlja hrano, za čiščenje pa so praviloma odgovorni čistilci oziroma pomožno osebje. Prav tako je bila čistoča vsekakor zagotovljena, saj tožena stranka tožniku ne očita, da bi zaradi tožnikove odklonitve čiščenja čistoča izostala. Tožnik absurdnost konkretno očitanih kršitev ponazarja s primerom obveznosti direktorja, da zagotovi plačilno obveznost podjetja, kar pa ne pomeni, da mora sam plačevati račune, celo hoditi na banko, to lahko stori računovodja. Prav tako, če mora glavni kuhar poskrbeti za jedi, to ne pomeni, da mora lupiti tudi krompir. Zato v opisu delovnih nalog tudi praviloma ne piše čiščenje posode, lupljenje krompirja, temveč zagotavljanje rezultata, da je jed pripravljena okusno oziroma da se jo skuha in servira v čisti posodi. Ker tožnik z odklonitvijo čiščenja, ob dejstvu, da je bilo za čistočo poskrbljeno, ni kršil svojih delovnih nalog in je zato konkretno opozorilo o kršitvi neutemeljeno. V dopolnitvi pritožbe pa se tožnik sklicuje na opis delovnega mesta za kuharskega pomočnika, ki ga je predložil ter pojasnil, da z njim predhodno ni razpolagal. Opis delovnega mesta „kuharski pomočnik in dietni tehnik“ dokazuje, da ni bil dolžan čistiti in pomivati posode in da posledično z zavrnitvijo teh navodil ni kršil pogodbe o zaposlitvi.

Pritožba ni utemeljena.

Na podlagi 2. odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in naslednji) je pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje preizkusilo v mejah uveljavljanih pritožbenih razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem pa je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka in na pravilno uporabo materialnega prava. Ugotovilo je, da sodišče prve stopnje ni zagrešilo bistvenih kršitev določb postopka, tudi ne tistih, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, pravilno in popolno je ugotovilo dejansko stanje in na tako ugotovljeno dejansko stanje tudi pravilno uporabilo materialno pravo.

Tožnik je bil pri toženi stranki zaposlen na podlagi pogodbe o zaposlitvi z dne 1. 6. 1997 za nedoločen čas na delovnem mestu „dietni tehnik“, ki je bilo ob prehodu na nov plačni sistem 1. 8. 2008 prevzeto v delovno mesto „dietni kuhar“ V. Iz Pravilnika o sistemizaciji delovnih mest tožene stranke (priloga B2) izhaja, da so naloge delovnega mesta „dietni kuhar V“ naslednje: samostojno pripravljanje dietne hrane in napitkov ter ostale hrane, razdeljevanje različnih vrst diet, planiranje potrebnih količin živil za dnevno pripravo obrokov, naročanje živil, zagotavljanje čistoče in reda v kuhinji. Navedeno izhaja tudi iz opisa delovnega mesta (priloga A4), ki ga je predložil tožnik s pritožbo. Tožena stranka je tožniku dne 20. 12. 2012 redno odpovedala pogodbo o zaposlitvi iz krivdnega razloga, ker je kršil pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja, s tem, ko je dne 20. 11. 2012 na razdeljevanju zajtrka delil napačno živilo, dne 21. 11. 2012 ponovno delil napačno živilo (sadno skuto namesto sirnega namaza), dne 21. 11. 2011 je bil na dietnem oddelku zadolžen za pripravo tekočih jedi in je za kosilo zmiksal in dal v tekočo jed vso cvetačo, čeprav bi moral za okoli 50 porcij cvetače pustiti in iz nje pripraviti navadno miksano in bio-miksano dieto in ker je dne 12. 11. 2012 med delitvijo kosila z rokami segel v ogrevalni voziček za hrano in iz njega vzel pečen krompir, ki je bil namenjen delitvi na krožnike, in ga pojedel ter dne 13. 11. 2012, ko je med delitvijo hrane z rokami užival sadje iz kompota, namenjenega bolnikom.

Pogoj za odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga je predhodno pisno opozorilo na izpolnjevanje obveznosti in možnost odpovedi v primeru ponovne kršitve. Na podlagi prvega odstavka 83. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR; Ur. l. RS, št. 42/2002 s spremembami) je tožena stranka tožniku podala dne 17. 11. 2011 opozorilo, da je dne 2. 11. 2011 ob 13.30 kršil pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja, ko je odklonil sodelovanje pri tedenskem čiščenju delovnih površin in ob tekočem traku za razdeljevanje hrane, internih transportnih vozičkov in posode za shranjevanje soli. Tožnik je bil opozorjen, da zagotavljanje čistoče in reda v kuhinji sodi v njegove delovne obveznosti in v kolikor ne bo prenehal s kršitvami, mu je lahko odpovedana pogodba o zaposlitvi.

Tožnik se v pritožbi predvsem sklicuje, da kršitve, ki so mu bile očitane v pisnem opozorilu z dne 17. 11. 2011, ne predstavljajo kršitev delovnih obveznosti in mu je zato tožena stranka, na podlagi tega pisnega opozorila, nezakonito odpovedala pogodbo o zaposlitvi. Meni, da je sodišče prve stopnje napačno zaključilo, da delovne naloge v okviru delovnega mesta, ki ga opravlja tožnik (dietni kuhar) obsegajo tudi zagotavljanje čistoče in reda v kuhinji v smislu čiščenja posode. Tožnik meni, da je s tem, ko mu je tožena stranka naložila konkretne naloge čiščenja posode, v celoti razvrednotila delo tožnika in ga s tem šikanirala.

Neutemeljena je pritožbena trditev tožnika, da je, glede na opis del in nalog dietnega kuharja, izključna naloga kuharja, da kuha in pripravlja hrano, za čiščenje pa so odgovorni čistilci oziroma pomožno osebje. Iz opisa del in nalog delovnega mesta „dietni kuhar“ izhaja, da je tožnik dolžan opravljati tudi naloge zagotavljanja čistoče in reda v kuhinji. Priče A.A., vodja izmene v kuhinji, B.B., vodja službe bolniške prehrane in dietoterapije, ter C.C., vodja centralne kuhinje, so skladno izpovedali, da je bil tožnik, kot ostali zaposleni v kuhinji, zadolžen tudi za čiščenje površin ob razdeljevalnem traku, transportnih internih vozičkov ter posode za sol. Priče so skladno izpovedale, da je čiščenje kuhinje naloga vseh zaposlenih v kuhinji, tudi kuharja na delovnem mestu „kuhar V“, kar izhaja iz opisa del in nalog tega delovnega mesta. Izpovedali so, da imajo plan čiščenja in po planu se izvajajo redna tedenska, mesečna in generalna čiščenja delovnih površin ob razdeljevalnem traku, transportnih internih vozičkov ter posode za sol, medtem ko čistilke čistijo tla, wc, pisarne in podobno, za čiščenje kuhinjskih površin, pripomočkov, kotlov in podobno pa so zadolženi zaposleni v kuhinji. Priče so tudi skladno izpovedale, da je tožnik z rokami v žepu stal v kuhinji in rekel, da ima previsoko izobrazbo, da bi čistil in da naj čistijo drugi ter kljub opozorilu prič, da mora sodelovati, ker je to v opisu njegovih del in nalog, ni bil pripravljen sodelovati pri čiščenju.

Glede na navedeno je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da s tem, ko je tožnik dne 2. 11. 2011 odklonil redno tedensko čiščenje delovnih površin ob tekočem traku za razdeljevanje hrane, internih transportnih vozičkov in posode za sol, kršil pogodbene obveznosti iz delovnega razmerja in s svojim ravnanjem kršil tudi 31. in 32. člen ZDR, ki določata, da mora delavec vestno opravljati delo, za katerega je sklenil pogodbo o zaposlitvi, upoštevaje organizacijo dela in poslovanja pri delodajalcu ter da mora upoštevati zahteve in navodila delodajalca v zvezi z izpolnjevanjem pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja. Zato je sodišče prve stopnje tudi pravilno ugotovilo, da je bilo pisno opozorilo z dne 17. 12. 2011 utemeljeno.

Sodišče prve stopnje pa je tudi ugotovilo, da od prejema pisnega opozorila do očitanih kršitev v odpovedi, ni preteklo več kot eno leto, zato je odpoved zakonita. Prav tako je pravilno obrazložilo sodišče prve stopnje, da odpoved pogodbe o zaposlitvi ni nezakonita, ker očitane kršitve v odpovedi niso istovrstne kot kršitve očitane tožniku v predhodnemu postopku, na kar se neutemeljeno sklicuje tožnik v pritožbi. ZDR ne določa, da je pogoj za zakonito odpoved pogodbe o zaposlitvi, da so kršitve, ki se očitajo delavcu v opozorilu pred odpovedjo, identične kršitvam v odpovedi.

Ob ugotovitvi, da je tožnik storil očitane kršitve v izpodbijani odpovedi pogodbe o zaposlitvi, saj je sodišče prve stopnje do take dokazne ocene prišlo na podlagi vseh izvedenih dokazov, tudi na podlagi zaslišanja tožnika, ter je svojo dokazno oceno ustrezno utemeljilo, pritožbeno sodišče zaključuje, da je v obravnavanem primeru podan utemeljen razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi v smislu določb 3. alineje prvega odstavka in drugega odstavka 88. člena ZDR. Tožnik namreč ni upošteval delodajalčevih navodil in dela ni opravljal vestno, kot je bilo opredeljeno v izpodbijani odpovedi pogodbe o zaposlitvi, s tem pa je kršil svoje obveznosti določene v 31. in 32. členu ZDR ter v pogodbi o zaposlitvi.

Po določbi prvega odstavka 360. člena ZPP mora pritožbeno sodišče v predložitvi sodbe presoditi navedbe pritožbe, ki so značilnega pomena, zato se do ostalih pritožbenih navedb ni opredelilo.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da s pritožbo uveljavljani razlogi niso podani, zato je v skladu s 353. členom ZPP pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.

Tožnik sam krije stroške pritožbenega postopka, ker s pritožbo ni uspel. Odločitev o pritožbenih stroških temelji na prvem odstavku 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP.