Jedro

Obveznost plačila pravdnih stroškov po umiku tožbe je urejena v prvem odstavku 158. člena ZPP po katerem mora tožnik, ki umakne tožbo, nasprotni stranki povrniti pravdne stroške, razen če jo je umaknil takoj, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek. Odločitev sodišča prve stopnje, da gre v obravnavani zadevi za tak primer, je napačna. Drži, da je tožnica navajala, da tožbo umika zaradi toženčeve izpolnitve zahtevka. Vlogi ni priložila nobenih dokazil o plačilu vtoževane terjatve. Toženec, pozvan k izjavi o umiku tožbe, je zanikal navedbe o izpolnitvi zahtevka.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da glasi: „Tožeča stranka je dolžna v roku osmih dni po prejemu tega sklepa povrniti toženi stranki pravdne stroške v znesku 451,00 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po poteku izpolnitvenega roka do plačila“.

II. Tožeča stranka je dolžna v roku osmih dni po prejemu tega sklepa povrniti toženi stranki stroške pritožbenega postopka v znesku 210,26 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po poteku izpolnitvenega roka do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom po umiku tožbe na podlagi prvega odstavka 158. člena ZPP1 naložilo tožencu v plačilo 10,00 EUR pravdnih stroškov tožeče stranke z zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku izpolnitvenega roka do plačila. Tako je odločilo po ugotovitvi, da je tožeča stranka ob umiku tožbe zatrjevala, da je tožbo umaknila takoj, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek.

2. Toženec vlaga pritožbo. Uveljavlja vse zakonsko dopustne pritožbene razloge. Pritožbenemu sodišču predlaga, naj sklep spremeni tako, da vse stroške postopka naloži v plačilo tožeči stranki. Podredno se zavzema za razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovno odločanje, vse s plačilom pritožbenih stroškov s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi. Podani sta absolutni bistveni kršitvi pravil postopka po 8. in 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Sodišče je prezrlo toženčevo vlogo z dne 25. 2. 2020. Strinjal se je z umikom tožbe in zahteval plačilo pravdnih stroškov. Pojasnil je in s priloženimi listinami dokazal, da s plačilom 1.739,39 EUR dne 11. 11. 2019 ni plačal vtoževane terjatve 274,12 EUR, ki se je nanašala na obdobje od maja 2016 do oktobra 2017, ampak le nesporne zneske po razdelilnikih za september 2018 do 2019, kar je drugo obdobje. Dokazal je tudi, da je tožnico seznanil s svojim ugovorom, v katerem je pojasnil, kaj je plačal z nakazilom 1.739,39 EUR. Zato bi moralo sodišče stroške naložiti v plačilo tožeči stranki, ali pa se vsaj opredeliti do njegove vloge z dokazili, ki demantirajo navedbe tožnice o umiku tožbe zaradi plačila vtoževane terjatve.

3. Tožnica je odgovorila na vročeno pritožbo. Predlaga zavrnitev in potrditev izpodbijanega sklepa ter plačilo pritožbenih stroškov.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Obveznost plačila pravdnih stroškov po umiku tožbe je urejena v prvem odstavku 158. člena ZPP. Določa, da mora tožnik, ki umakne tožbo, nasprotni stranki povrniti pravdne stroške, razen če jo je umaknil takoj, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek. Odločitev sodišča prve stopnje, da gre v obravnavani zadevi za tak primer, je napačna. Drži, da je tožnica navajala, da tožbo umika zaradi toženčeve izpolnitve zahtevka. Vlogi ni priložila nobenih dokazil o plačilu vtoževane terjatve. Toženec, pozvan k izjavi o umiku tožbe, je zanikal navedbe o izpolnitvi zahtevka. S predloženimi listinami je dokazal, da je plačal drugo terjatev, kot to ponovno opisuje v pritožbi, in da je tožnico pisno obvestil o tem, katere terjatve plačuje2. Tožnica, ki se je izjavila o tej vlogi, je navedla, da je s prejetim plačilom najprej zaprla vtoževano glavnico, nato umaknila tožbo in s preostankom zapirala ostale terjatve do toženca. Prejem toženčeve izjave o plačilu je zanikala, dokazilu o priporočeno odani pošiljki pa odrekala verodostojnost3. 6. Ob takih podatkih spisa je sprejeta odločitev napačna. Toženec je s predloženimi dokazili izkazal, da ni plačal vtoževane terjatve, pač pa drugo terjatev in da je ob plačilu tožnici podal izjavo o tem, katere terjatve plačuje. Ob predloženem potrdilu o priporočeno odani pošiljki, na kateri je toženec označil vsebino priporočene pošiljke, ni dvoma o tem, da je tožnica toženčevo izjavo o plačilu tudi prejela (priloga B 78 do B 79 spisa). Velja pravilo, da v primeru, ko je med istimi osebami več istovrstnih obveznosti, pa tisto, kar dolžnik izpolni, ne zadostuje, da bi se mogle vse poravnati, in če se o tem upnik in dolžnik nista sporazumela, velja vrstni red vračunanja obveznosti, kot ga določi dolžnik najpozneje ob izpolnitvi (prvi odstavek 287. člena OZ4). Ob jasni izjavi toženca, katere odprte obveznosti do tožnice plačuje z nakazilom 1.789,39 EUR, upoštevaje navedeno pravno pravilo tožnica ni imela opore za sklepanje, da je toženec izpolnil vtoževano terjatev. Ker do umika tožbe torej ni prišlo zaradi izpolnitve vtoževanega zneska, je k povrnitvi stroškov postopka zavezana tožeča stranka in ne toženec, kot je napačno odločilo sodišče prve stopnje. Zaradi pravilne uporabe prvega odstavka 158. člena ZPP je bilo treba torej izpodbijani sklep spremeniti in pravdne stroške tožene stranke naložiti v plačilo tožeči stranki (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366.a člena ZPP).

7. Stroški toženca so odmerjeni po stroškovniku na list. št. 107 spisa in po OT5. Obsegajo odvetniške stroške za sestavo odgovora na tožbo (200 točk), prvo pripravljalno vlogo (200 točk) in za soglasje k umiku tožbe 50 točk (po tarifni št. 19/4 OT; v presežku priglašeni stroški so pretirani oziroma neutemeljeni), 2 % za materialne stroške (9 točk) ter pripadajoči 22 % DDV. Ob vrednosti točke 0,6 EUR v času odločanja znašajo odvetniški stroški 336,00 EUR, skupaj s stroški fotokopiranja, ki jih je specificiral toženec (40,00 EUR) ter sodno takso za ugovor zoper sklep o izvršbi (55,00 EUR) pa znašajo celotni stroški tožene stranke 451,00 EUR. Tožeča stranka jih mora povrniti v roku osmih dni (spor majhne vrednosti – četrti odstavek 458. člena ZPP). V primeru zamude bo dolgovala še zakonske zamudne obresti od prvega dne po izteku paricijskega roka do plačila (378. člen OZ v zvezi z načelnim pravnim mnenjem občne seje VSS z dne 13. 12. 20066). Tožena stranka ni upravičena do priglašenih odvetniških stroškov za ugovor zoper sklep o izvršbi, ker ga je vložila sama.

8. O pritožbenih stroških je odločeno na podlagi prvega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena istega zakona. Ker je toženec uspel s pritožbo, mu mora tožeča stranka povrniti tudi stroške pritožbenega postopka v odmerjeni višini 210,00 EUR (stroškovnik na list. št. 119 spisa). Obsegajo odvetniške stroške za sestavo pritožbe, materialne stroške in DDV (188,66 EUR) ter takso za pritožbo (21,06 EUR). Tudi ta znesek je treba plačati v roku osmih dni, sicer bodo tekle zamudne obresti od prvega dne zamude naprej.

9. Odločanje o stroških pritožbenega postopka tožeče stranke je odpadlo, ker jih ni zaznamovala. Tudi sicer do njih ne bi bila upravičena, ker v pritožbenem postopku ni uspela.

1 Zakon o pravdnem postopku, Uradni list RS, št. 26/1999 s spremembami. 2 Primerjaj vlogo na redni št. 26. 3 Primerjaj vlogo na redni št. 28. 4 Obligacijski zakonik, Uradni list RS, št. 83/2001 s spremembami. 5 Odvetniška tarifa, Uradni list RS, št. 2/2015. 6 Pravna mnenja 1/2006, stran 7.