- Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
- Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
- Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Podobni dokumenti
Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov
VSMB Sklep III Ip 527/2026
ECLI:SI:VSMB:2026:III.IP.527.2026 Izvršilni oddelek
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!
Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Jedro
Učinki dovoljenega zavarovanja z zastavno pravico na nepremičnini trajajo tudi po pravnomočnosti sklepa o zavarovanju in po vknjižbi zastavne pravice v zemljiški knjigi, ki jo zemljiškoknjižno sodišče izvede na podlagi pravnomočnega sklepa o dovolitvi vknjižbe. Če je bila zastavna pravica vknjižena pri nepremičnini, za katero tretji utemeljeno trdi, da (delno ali v celoti) ni v lasti dolžnika, ki je bil ob dovolitvi zavarovanja sicer kot njen lastnik vknjižen v zemljiški knjigi, ampak v lasti tretjega (ali da ima tretji na tej nepremičnini lastninsko pravico v pričakovanju), dovolitev zavarovanja in na tej podlagi vknjižena zastavna pravica, vse dokler je takšna zastavna pravica vknjižena, neutemeljeno posegata v lastninsko pravico tretjega. Tretji pa lahko (brez sodelovanja upnika) prenehanje nedopustnega posega na svojo nepremičnino in izbris vknjižene zastavne pravice doseže le na podlagi sklepa sodišča, ki je izdalo sklep o zavarovanju, ki je bil podlaga za vknjižbo.
Izdajo sklepa, s katerim sodišče razveljavi opravljeno dejanje zavarovanja (tj. vknjižbo zastavne pravice na nepremičnini), lahko tretji v postopku zavarovanja doseže le na podlagi ugovora tretjega, če sodišče takemu ugovoru ugodi, oziroma, v primeru zavrnitve ugovora, na podlagi sodbe, izdane v postopku za ugotovitev nedopustnosti zavarovanja, s katero pravdno sodišče pravnomočno ugotovi, da zavarovanje z zastavno pravico na tej nepremičnini, ki še ni končano, ni dopustno. Izdaje takšne sodbe tretji brez predhodne odločitve o zavrnitvi ugovora tretjega v postopku zavarovanja ne more izposlovati, saj je pravnomočen sklep o zavrnitvi ugovora tretjega procesna predpostavka za dopustnost tožbe za ugotovitev nedopustnosti zavarovanja. Tretji pa dejstva, da je bila zastavna pravica na podlagi sklepa sodišča vknjižena na nepremičnini, ki je bila že ob vknjižbi v lasti tretjega (oziroma da je imel tretji že ob vknjižbi zastavne pravice na nepremičnini lastninsko pravico v pričakovanju), in da zato vknjižba zastavne pravice na nepremičnini ne bi smela biti dovoljena, tudi ne more uspešno uveljavljati v postopku z izbrisno tožbo (243.-245. člen ZZK-1), saj ta za takšen primer ni predvidena.
Glede na pojasnjeno se stališče, da konec postopka zavarovanja z zastavno pravico na nepremičnini v smislu drugega odstavka 64. člena v zvezi z 239.členom ZIZ nastopi že s pravnomočnostjo sklepa o zavarovanju oziroma s pravnomočnostjo vknjižbe zastavne pravice pri nepremičnini v zemljiški knjigi, izkaže za preozko. Ob takšni razlagi, v skladu s katero bi tretji ugovor tretjega lahko vložil (in tudi razveljavitev opravljenega dejanja zavarovanja na podlagi sodbe, s katero je ugotovljeno, da zavarovanje z zastavno pravico na dolo0deni nepremi0nini ni dopustno, lahko dosegel) le v relativno kratkem 0asu do pravnomo0dnosti sklepa o zavarovanju oziroma do pravnomo0dnosti zemlji1koknji7enega sklepa o dovolitvi vknji7ebe zastavne pravice na nepremi0nini in na njegovi podlagi izvedene vknji7ebe, bi bil tretji v bistvenem onemogo0den pri uveljavljanju sodnega varstva zoper (1e vedno trajajo0di) neupravi0den poseg v svojo lastninsko pravico. S tem pa bi bilo nedopustno pose7e no v njegove ustavno varovane pravice iz 23. in 33. 1lena Ustave.
Izrek
Prito7ebi se ugodi, sklep sodi10da prve stopnje se razveljavi in zadeva vrne sodi10du prve stopnje v nov postopek.
Obrazlo7eitev
1.Sodi10de prve stopnje je z uvodoma navedenim sklepom zavrglo ugovor tretjega z dne 25. 2. 2026 v zvezi z vlogo z dne 20. 5. 2026. Svojo odlo0ditev je obrazlo7eilo z utemeljitvijo, da je sklep o zavarovanju Z 100/2025 z dne 31. 7. 2025 v predmetni zadevi postal pravnomo0den 26. 8. 2025, da je bila zastavna pravica na nepremi0nini v zemlji1ko knjigo vpisana s sklepom z dne 5. 8. 2025 in da je s pravnomo0dnostjo vknji7ebe zastavne pravice v zemlji1ki knjigi in s pravnomo0dnostjo sklepa o zavarovanju postopek zavarovanja kon0dan, zaradi 0esar je ugovor, ki ga je tretji na sodi10de poslal 25. 2. 2026, prepozen.
2.Zoper sklep se je prito7eil tretji in se smiselno zavzemal za njegovo razveljavitev ter ugoditev ugovoru tretjega z izbrisom v tem postopku pridobljene zastavne pravice na nepremi0nini. Navedel je, da je ugovor tretjega podal takoj, ko je izvedel za opravljeni vpis zastavne pravice. Kot 7ee v ugovoru je pojasnil, da je nepremi0nina, pri kateri je bila vpisana zastavna pravica, stanovanje in je skupna last dru7eine A. A., in sicer njega, njegove zakonske partnerice (dol7bnice) in njunih treh otrok, ki v stanovanju tudi 7eivijo. Navedel je, da sam pla0duje tudi kredit za navedeno stanovanje, in predlo7eil preglednico opravljenih pla0dil ter ban0dna potrdila o pla0dilih. Nasprotoval je obstoju terjatve, ki je predmet zavarovanja. Opozoril je na dol7enost spo1tovanja Ustave Republike Slovenije (v nadaljevanju: Ustava) in Konvencije o varstvu 0lovekovih pravic in temeljnih svobo10din. Stro1kov prito7ebe ni priglasil.
3.Prito7eba je utemeljena.
4.Sodi10de druge stopnje je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru razlogov, ki jih navaja prito7eba, in z vidika kr1itev, na katere mora paziti po uradni dol7enosti (drugi odstavek 350. 1lena Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s 366.1lenom ZPP in 15. 1lenom Zakona o izvr1bi in zavarovanju - ZIZ). Pri tem je ugotovilo, da je sodi10de prve stopnje pri presoji pravo0dasnosti ugovora tretjega zmotno uporabilo dolo0bbo drugega odstavka 64. 1lena v zvezi z 239.1lenom ZIZ in zato zmotno ugotovilo, da je ugovor tretjega prepozen, ter ugovor tretjega posledi0dno neutemeljeno zavrglo.
5.Sodi10de prve stopnje je sicer pravilno povzelo dolo0bbo drugega odstavka 64.1lena ZIZ, ki dolo0da, da se lahko ugovor tretjega vlo7ei do konca izvr1ilnega postopka. Prav tako je pravilno upo1tevalo, da je navedeno dolo0bo na podlagi 239.1lena ZIZ treba smiselno uporabiti tudi v postopku zavarovanja in da lahko torej tretji v postopku zavarovanja ugovor vlo7ei do konca postopka zavarovanja. Vendar pa je izhajalo iz zmotnega stali1a, da je postopek zavarovanja v smislu drugega odstavka 64. 1lena v zvezi z 239. 1lenom ZIZ treba 1teti za kon0dan 7ee, ko postane pravnomo0den sklep o zavarovanju in ko je v zemlji1ki knjigi pravnomo0dno vknji7ena zastavna pravica na nepremi0nini.
6.Dr7ei sicer, da po pravnomo0dnosti sklepa o zavarovanju kak1na nadaljnja procesna dejanja v postopku zavarovanja niso predvidena. Vendar pa ni mogo0de spregledati, da upnik v postopku zavarovanja pridobi zastavno pravico na nepremi0nini ter s tem pravico do popla0dila iz nepremi0nine v vrstnem redu vknji7ene zastavne pravice (kar je tudi temeljni namen postopka zavarovanja z zastavno pravico na nepremi0nini), ta zastavna pravica pa učinkuje in velja vse dokler je vpisana v zemlji1ki knjigi.
7.U0dinki dovoljenega zavarovanja z zastavno pravico na nepremi0nini tako trajajo tudi po pravnomo0dnosti sklepa o zavarovanju in po vknji7ebi zastavne pravice v zemlji1ki knjigi, ki jo zemlji1koknji7eno sodi10de izvede na podlagi pravnomo0dnega sklepa o dovolitvi vknji7ebe (1. to0dka prvega odstavka 177. 1lena Zakona o zemlji1ki knjigi - ZZK-1). 0ce je bila zastavna pravica vknji7ena pri nepremi0nini, za katero tretji utemeljeno trdi, da (delno ali v celoti) ni v lasti dol7bnika, ki je bil ob dovolitvi zavarovanja sicer kot njen lastnik vknji7en v zemlji1ki knjigi, ampak v lasti tretjega (ali da ima tretji na tej nepremi0nini lastninsko pravico v pri0dakovanju), dovolitev zavarovanja in na tej podlagi vknji7ena zastavna pravica, vse dokler je tak1na zastavna pravica vknji7ena, neutemeljeno posegata v lastninsko pravico tretjega. Tretji pa lahko (brez sodelovanja upnika) prenehanje nedopustnega posega na svojo nepremi0nino in izbris vknji7ene zastavne pravice dose7ee le na podlagi sklepa sodi10da, ki je izdal sklep o zavarovanju, ki je bil (v skladu s 7. to0dko prvega odstavka 40. 1lena ZZK-1) podlaga za vknji7ebo.
8.Izdajo sklepa, s katerim sodi10de razveljavi opravljeno dejanje zavarovanja (tj. vknji7ebo zastavne pravice na nepremi0nini), lahko tretji v postopku zavarovanja dose7ee le na podlagi ugovora tretjega, 0ce sodi10de takemu ugovoru ugodi (prvi odstavek 65. 1lena in drugi odstavek 76. 1lena v zvezi z 239. 1lenom ZIZ), oziroma, v primeru zavrnitve ugovora (peti odstavek 64. 1lena oziroma drugi odstavek 65. 1lena v zvezi z 239. 1lenom ZIZ), na podlagi sodbe, izdane v postopku za ugotovitev nedopustnosti zavarovanja, s katero pravdno sodi10de pravnomo0dno ugotovi, da zavarovanje z zastavno pravico na tej nepremi0nini, ki 1e ni kon0dano, ni dopustno (tretji in peti odstavek 65. 1lena ZIZ in drugi odstavek 76. 1lena ZIZ v zvezi z 239. 1lenom ZIZ). Izdaje tak1ne sodbe tretji brez predhodne odlo0ditve o zavrnitvi ugovora tretjega v postopku zavarovanja ne more izposlovati, saj je pravnomo0den sklep o zavrnitvi ugovora tretjega procesna predpostavka za dopustnost to7be za ugotovitev nedopustnosti zavarovanja.
8.Tretji pa dejstva, da je bila zastavna pravica na podlagi sklepa sodi10da vknji7ena na nepremi0nini, ki je bila 7ee ob vknji7ebi v lasti tretjega (oziroma da je imel tretji 7ee ob vknji7ebi zastavne pravice na nepremi0nini lastninsko pravico v pri0dakovanju), in da zato vknji7eba zastavne pravice na nepremi0nini ne bi smela biti dovoljena, tudi ne more uspe61no uveljavljati v postopku z izbrisno to7bo (243.-245. 1len ZZK-1), saj ta za tak1en primer ni predvidena.
Glede na pojasnjeno se stali1e, da konec postopka zavarovanja z zastavno pravico na nepremi0nini v smislu drugega odstavka 64. 1lena v zvezi z 239.1lenom ZIZ nastopi 7ee s pravnomo0dnostjo sklepa o zavarovanju oziroma s pravnomo0dnostjo vknji7ebe zastavne pravice pri nepremi0nini v zemlji1ki knjigi, izka7ee za preozko. Ob tak1ni razlagi, v skladu s katero bi tretji ugovor tretjega lahko vlo7eil (in tudi razveljavitev opravljenega dejanja zavarovanja na podlagi sodbe, s katero je ugotovljeno, da zavarovanje z zastavno pravico na dolo0deni nepremi0nini ni dopustno, lahko dosegel) le v relativno kratkem 0asu do pravnomo0dnosti sklepa o zavarovanju oziroma do pravnomo0dnosti zemlji1koknji7enega sklepa o dovolitvi vknji7ebe zastavne pravice na nepremi0nini in na njegovi podlagi izvedene vknji7ebe, bi bil tretji v bistvenem onemogo0den pri uveljavljanju sodnega varstva zoper (1e vedno trajajo0di) neupravi0den poseg v svojo lastninsko pravico. S tem pa bi bilo nedopustno pose7e no v njegove ustavno varovane pravice iz 23. in 33. 1lena Ustave.
Po obrazlo7enem in upo1tevaje iz podatkov zemlji1ke knjige razvidno dejstvo, da je na podlagi sklepa o zavarovanju, izdanega v obravnavani zadevi, pri zadevni nepremi0nini 1e vedno vknji7ena zastavna pravica v korist upnice, je sodi10de druge stopnje prito7ebi tretjega ugodilo, sklep sodi10da prve stopnje razveljavilo in zadevo vrnilo sodi10du prve stopnje v nov postopek (3. to0dka 365.1lena ZPP v zvezi s 15. 1lenom ZIZ). V tem bo moralo sodi10de prve stopnje ugovor tretjega obravnavati kot pravo0dasen in o njem odlo0diti ustrezno upo1tevaje dolo0bbe 64. in 65. 1lena v zvezi z 239. 1lenom ZIZ.
Ker je bilo 7ee iz zgoraj navedenih razlogov prito7ebi tretjega treba ugoditi in ker sodi10de prve stopnje v izpodbijanem sklepu ni vsebinsko odlo7eilo o utemeljenosti ugovora tretjega, ampak je ugovor tretjega kot prepozen zavrglo, se sodi10de druge stopnje do prito7benih navedb, s katerimi je tretji vsebinsko utemeljeval svoj ugovor tretjega in nedopustnost dovoljenega zavarovanja, ni posebej opredelilo (prvi odstavek 360. 1lena ZPP v zvezi s 366. 1lenom ZPP in 15. 1lenom ZIZ).
-------------------------------
1Tak61no stali1e je sicer zaslediti tudi v sodni praksi (npr. VSL sklep III Ip 2078/2015 z dne 3. 6. 2015; VSL sklep II Ip 486/2011 z dne 2. 2. 2011) in v teoriji (dr. Vesna Rijavec, Civilno izvr1ilno pravo, GV Zalo7eba, Ljubljana, 2003, str. 228), vendar pa mu sodi10de druge stopnje iz razlogov, ki bodo pojasnjeni v nadaljevanju, ni sledilo.
2Prim. dr. Ale1 Gali0d v: Zakon o izvr1bi in zavarovanju s komentarjem, Splo1ni del, Lexpera, GV Zalo7eba, Ljubljana, 2026, str. 864; odlo0dbe VSRS II Ips 52/2022 z dne 21. 12. 2022; II Ips 60/2014 z dne 11. 12. 2014; sklep VSL I Cp 2166/2017 z dne 7. 3. 2018; odlo0dba Ustavnega sodi10da RS Up-879/20 z dne 27. 10. 2022 in tam citirana sodna praksa (to0dka 18 obrazlo7eitve).
3Prim. 4. to0dko tretjega odstavka 243. 1lena ZZK-1.
4Prim. peti odstavek 65. 1lena ZIZ.
5V primeru, da dol7bnik ugovora zoper sklep o zavarovanju oziroma ugovora zoper sklep zemlji1koknji7enega sodi10da ne vlo7ei (kot je to tudi v obravnavani zadevi), torej zgolj do izteka 8-dnevnega roka za vlo7eitev ugovora.