Jedro

Napad pooblaščenkine bolezni (popuščanje srca zvezano z visokim krvnim pritiskom), za primer katerega je zdravnik preliminarno predpisal jemanje zdravila in počitek, je upravičen razlog za izostanek z naroka.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sodba na podlagi odpovedi razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Obrazložitev

: Z izpodbijano sodbo je zavrnjen zahtevek, da je toženec dolžan dopustiti poplačilo terjatve v višini 243.433,75 € s pripadki iz zastavljene nepremičnine parc. št. 23/2 k.o. .... Pravdni stroški tožene stranke v višini 4.077,00 € so naloženi v plačilo tožeči stranki.

Zaradi bistvene kršitve postopka se pritožuje tožeča stranka. Predlaga razveljavitev sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo odločanje. Na prvostopenjsko sodišče naslavlja očitek, da ni upoštevalo 282. in 317. čl. Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Poudarja, da se ni odpovedala tožbenemu zahtevku, ker za neudeležbo pooblaščenke na naroku obstajajo opravičljivi razlogi. Izostanek je pooblaščenka opravičila dne 4.11.2009 v civilni pisarni in dne 5.11.2009 po faksu. Zaradi slabega počutja je ostala doma do vključno 13.11.2009 in takoj po tem sodišču posredovala zdravniško spričevalo. Trdi, da predodelitev spisa drugi pooblaščenki v primeru nenapovedanega poslabšanja bolezni ni izvedljiva, saj ima pisarna v obravnavi blizu 20.000 zadev, na obravnavo pa poleg pooblaščenke lahko pristopita le še dve osebi, od katerih ena dela s polovičnim delovnim časom. Zanika zastaranje terjatve in opozarja, da prijava terjatve v stečaju ni bila možna, ker je bil stečajni postopek istega dne začet in zaključen.

Pritožba je utemeljena.

Izostanek tožeče stranke s prvega naroka zakonodajalec sankcionira zelo strogo, saj v 1. odstavku 282. čl. ZPP za tak primer predvideva sodbo na podlagi odpovedi, torej fikcijo tožnikove izjave, da je zahtevek neutemeljen in naj se zavrne. Na ta način izključi možnost tožeče stranke kadarkoli v bodočnosti po sodni poti uveljaviti obravnavani zahtevek. Za izostanek tožeče stranke s kakšnega kasnejšega naroka je v 4. odstavku istega člena določena fikcija umika tožbe, kar je zaradi možnosti ponovne vložitve tožbe bistveno blažja sankcija. Gre torej za zelo strogo sankcioniranje pasivnosti tožeče stranke; najstrožjo sankcijo, če jo primerjamo s sankcijami za podobne primere. Sankcioniranje izostankov z narokov je predpisano zaradi zagotovitve koncentracije, pospešitve in ekonomičnosti postopka (11. čl., 298/II čl. ZPP). Koncentracija, pospešitev in ekonomičnost postopka je nujna zaradi zagotovitve ustavne pravice do sodnega varstva brez nepotrebnega odlašanja iz 23/I čl. Ustave RS, zato je sankcioniranje pasivne stranke legitimno. Zahteva po aktivni in odgovorni vlogi tožeče stranke je še toliko bolj utemeljena, ker je tožeča stranka tista, ki terja vodenje postopka in dokazuje utemeljenost postavljenega zahtevka. Naloga zakonodajalca in sodišča pa je, da najdeta pravo ravnovesje med zagotovitvijo koncentracije in pospešitve postopka na eni stani in težnjo po zagotavljanju materialno pravilne sodbe na drugi strani. Zakonodajalec je neizprosnost fikcije iz 1. odstavka 282. čl. ZPP korigiral s 6. odstavkom 282. čl., ki določa, da se sodba na podlagi odpovedi (zaradi izostanka tožeče stranke s prvega naroka) izda samo v primeru, če je bila stranka pravilno vabljena in ni izkazala upravičenih razlogov za izostanek. Sodišče lahko neizprosnost fikcije, strogost sankcije in materialno nepravilnost sodbe korigira z večjo ali manjšo strogostjo pri napolnitvi pravnega standarda „upravičenih razlogov za izostanek z naroka“.

Odločitev sodišča, da izvede narok, ni bila v nasprotju z 2. odstavkom 115. čl. ZPP, saj tožeča stranka v prošnji za preložitev naroka (list. št. 12) ni izrecno zatrjevala nenadnega in nepredvidljivega nastopa bolezenskega stanja, niti ni (tudi kasneje ne) predložila zdravniškega potrdila s predpisano vsebino (1).

Uspeh ali neuspeh pritožbe je zato odvisen od ugotovitve, ali je tožeča stranka izkazala katerega od pogojev iz 6. odstavka 282. čl. ZPP, ki preprečujeta uporabo 1. odstavka 282. čl. ZPP. Obravnavanje tega vprašanja terja posebno skrbnost in razumnost, ker je od odgovora na to vprašanje odvisno, ali bo tožeči stranki nudeno sodno varstvo, kar je ena od temeljnih pravic. Po mnenju pritožbenega sodišča je odločilno, da izostanek tožeče stranke z naroka ni posledica njene neodgovornosti, neskrbnosti, malomarnosti, ampak posledica zavestne odločitve pooblaščenke, da na narok ne pristopi. Tako odločitev je pooblaščenka sprejela po nasvetu zdravnika, ki je za primer napada bolezni (popuščanje srca, zvezano z visokim krvnim pritiskom) predpisal zdravilo in počitek. Sodišče v nastop nenadnega napada ne dvomi, saj so trditve o njegovem nastopu skladne s predloženim potrdilom o upravičenosti zadržanosti z dela, po drugi strani pa pritožnica razloga za odlaganje odločitve zaradi svojega položaja v postopku nima. Splošno znano je, da zatrjevana in izkazana bolezen pooblaščenke ogroža življenje, v akutni fazi onemogoča aktivnost in terja počitek. Počitek je poleg zdravila nujen pogoj za preprečitev poslabšanja zdravstvenega stanja in varovanje življenja. Ker sta življenje in zdravje najvišji vrednoti, za njuno varstvo pa je v pooblaščenkinem primeru nujen počitek, je po oceni pritožbenega sodišča pooblaščenka upravičeno izostala z naroka. Upoštevajoč, da tudi prenos zadeve v delo drugi osebi - zlasti pred prvim narokom, na katerem se stranki poravnavata, kar terja celovito poznavanje zadeve, in sta dolžni navesti vsa dejstva in dokazne predloge - terja znaten psihičen in tudi fizičen napor, tudi možnost substituiranja oz. možnost pristopa drugega pooblaščenca na narok ni taka okoliščina, ki bi negirala izkazanost upravičenega razloga za izostanek z naroka.

Ker je tožeča stranka izkazala upravičen razlog za izostanek z naroka, pogojev za uporabo 1. odstavka 282. čl. ZPP ni. Sodbo na podlagi odpovedi, ki je izdana v nasprotju s procesnimi pravili (7. točka 2. odstavka 339. čl. ZPP), je treba razveljaviti (354. čl. ZPP).

(1) Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ-K – Ur. l. RS, št. 76/2008)