Jedro

Tožena stranka na dopolnitev tožbe tožeče stranke v kateri je ta utemeljila tožbeni zahtevek po temelju in višini in za svoje navedbe predložila tudi dokazne listine, kljub pozivu sodišča, ni odgovorila in navedb tožeče stranke ni prerekala. V ugovoru zoper sklep o izvršbi pa je tožena stranka podala povsem nekonkretizirane navedbe, zato je prvostopno sodišče skladno z drugim odstavkom 214. člena ZPP, le-te štelo za priznane ter izdalo odločbo po 488. členu ZPP, kar je po oceni pritožbenega sodišča smelo storiti. Dolžnost stranke iz 212. člena ZPP je, da se izjavi o trditvah in dokazih nasprotne stranke, česar pa tožena stranka kljub pozivu sodišča, ni storila. Ker priznanih dejstev po 214. členu ZPP ni potrebno dokazovati, je sodišče odločilo po 488. členu ZPP, kar v gospodarskih sporih lahko. Za novote, ki jih tožena stranka uveljavlja sedaj s pritožbo, pa v skladu s 1. odstavkom 337. člena ZPP tožena stranka niti ne navede, zakaj jih ni podala pravočasno. Zato so pritožbene novote nedopustne in neupoštevne, pritožba pa neutemeljena.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sodba ter sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Tožena stranka mora povrniti tožeči stranki 279,99 EUR pritožbenih stroškov v 15 dneh od vročitve te sodne odločbe, v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi za čas zamude.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom in sodbo odločilo, (I.) da se zaradi delnega umika tožbe za dne 26.10. 2021 plačani znesek 3.000,00 EUR, postopek v tem delu ustavi, (II.) tožena stranka je dolžna tožeči stranki plačati znesek 5.386,37 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne 27.10. 2021 dalje do plačila, v roku 15 dni in III.) odločilo je, da mora tožena stranka v roku 15 dni po vročitvi prepisa te sodbe povrniti tožeči stranki njene stroške postopka v višini 588,99 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka paricijskega roka dalje do plačila.

2. Zoper sodbo in sklep se je pravočasno pritožila tožena stranka, ki pritožbenih stroškov ni priglasila. Navedla je, da sodno odločbo izpodbija v celoti. Po pridobljenem sklepu Okrajnega sodišča VL 45871/21 je bilo tožeči stranki plačano dne 21. 9. 2021 201,05 EUR, 23. 9. 2021 516,34 EUR, 24. 9. 2021 4.375,68 EUR, za kar pošilja izpiske SKB banke ter potrdila o plačilu rač. št. 48-2020, rač. št. 17-2020, rač. št. 1-2021. Dne 26. 10. 2021 so plačali 3.000,00 EUR, kar je razvidno v sklepu. Plačali so še 11.11.2021 znesek v višini 1.000,00 EUR, kar pa ni razvidno iz sklepa in prilaga potrdila o plačilu. Dne 25. 10. 2021 so se z direktorjem tožeče stranke dogovorili, da mu v roku 15 dni plačajo znesek v višini 4.000,00 EUR in bo odstopil od tožbe zoper toženo stranko ter bo zadeva zaključena. Tožena je na zahtevo pristala in 26. 10. 2021 ter 11. 11. 2021 nakazala 4.000,00 EUR, vendar se tožeča stranka dogovora ni držala in je s tožbo nadaljevala. Predlaga razveljavitev sodbe in sklepa ter ustavitev postopka zoper toženo stranko.

3. Tožeča stranka je na pritožbo pravočasno odgovorila in priglasila stroške odgovora na pritožbo. Glede treh plačil v višini 5.093,07 EUR (201,05 EUR + 516,34 EUR + 4375,68 EUR), opozarja, da so bila predmetna plačila zarubljena na podlagi pravnomočnega sklepa o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. 45871/2021 z dne 19. 8. 2021, ki so bili odtegnjeni dolžniku na podlagi pravnomočnega dela sklepa o izvršbi opr. št. VL 45781/2021 z dne 15. 7. 2021, ker dolžnik v tem delu ni ugovarjal in so navedbe v zvezi s tem v celoti neutemeljene in brezpredmetne. Glede plačila v višini 3.000,00 EUR dne 26. 10. 2021 je tožeča stranka v svoji pripravljalni vlogi (dopolnitev tožbe) z dne 03. 11. 2021 utesnila tožbeni zahtevek za predmetni znesek. Plačila dne 11. 11. 2021 v višini 1.000,00 EUR, tožeča stranka ni mogla upoštevati, saj je na sodišče vložila svojo pripravljalno vlogo dne 03.11.2021, na katero tožena stranka ni odgovorila. Tožena stranka ne bo plačala več kot je dolžna, saj ima v postopku izvršbe ugovor plačila. V zvezi z navedbami, da naj bi med strankama obstajal dogovor za plačilo, pa tožeča stranka opozarja na nesubstanciranost in neutemeljenost takšnih navedb, ter dodaja, da je tožena stranka v ugovoru zoper sklep o izvršbi doslej zatrjevala zgolj dogovore glede »rezervnih delov in cen«, v pritožbi še navaja, da naj bi med strankama obstajal celo dogovor o končnem plačilu, da bi se zadeva zaključila. Ne le, da so predmetne navedbe neutemeljene, neizkazane in tudi prepozne, (ker bi jih tožena stranka lahko navedla vsaj v svojem odgovoru na dopolnitev tožbe). Poleg tega pa tožena stranka niti tega novega zatrjevanega dogovora, ni spoštovala, saj je namesto celotnega dolga, nakazala zgolj del, kar potrjuje celo v pritožbi in je odločitev prvostopnega sodišča materialno pravilna. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbo v celoti zavrne in naloži stroške tega pritožbenega postopka v plačilo toženi stranki.

4. Pritožba tožene stranke ni utemeljena.

5. Uvodoma pritožbeno sodišče izpostavlja, da je ugotovljeno dejansko stanje v predmetni zadevi razvidno iz prvostopne izpodbijane sodbe ter sklepa in ga pritožbeno sodišče posebej na tem mestu ne povzema.

6. Glede pritožbenih navedb tožene stranke, da je po pridobljenem sklepu Okrajnega sodišča VL 45871/21 tožeči stranki plačala dne 21. 9. 2021 201,05 EUR, 23. 9. 2021 516,34 EUR, 24. 9. 2021 4.375,68 EUR, kar vse je razvidno iz pritožbi priloženih izpiskov SKB (v prilogi B3- B5), glede priloženih potrdil o plačilu računa št. 48-2020, rač. št. 17-2020 in računa št. 1-2021 (v prilogi B6), glede zatrjevanega plačila dne 11. 11. 2021 v višini 1.000,00 EUR (priloga B9), glede zatrjevanega ustnega dogovora s tožečo stranko dne 25. 10. 2021, da tožena stranka v roku 15 dni vplača znesek 4.000,00 EUR in bo tožeča stranka odstopila od tožbe ter bo zadeva zaključena, kar naj bi tožena stranka izpolnila, tožeča pa je s tožbo nadaljevala, pritožbeno sodišče ugotavlja, da gre za pritožbene novote, ki so glede na določbo prvega odstavka 337. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) nedopustne in neupoštevne. Iz obrazložitve izpodbijane prvostopne sodne odločbe namreč izhaja, da tožena stranka na dopolnitev tožbe tožeče stranke z dne 3. 11. 2021, v kateri je ta utemeljila tožbeni zahtevek po temelju in višini in za svoje navedbe predložila tudi dokazne listine, kljub pozivu sodišča, ni odgovorila in navedb tožeče stranke ni prerekala. V ugovoru zoper sklep o izvršbi pa je tožena stranka podala povsem nekonkretizirane navedbe, zato je prvostopno sodišče skladno z drugim odstavkom 214. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), le-te štelo za priznane ter izdalo odločbo po 488. členu ZPP, kar je po oceni pritožbenega sodišča smelo storiti. Dolžnost stranke iz 212. člena ZPP je, da se izjavi o trditvah in dokazih nasprotne stranke, česar pa tožena stranka kljub pozivu sodišča, ni storila. Ker priznanih dejstev po 214. členu ZPP ni potrebno dokazovati, je sodišče odločilo po 488. členu ZPP, kar v gospodarskih sporih lahko. Za novote, ki jih tožena stranka uveljavlja sedaj s pritožbo, pa v skladu s 1. odstavkom 337. člena ZPP tožena stranka niti ne navede, zakaj jih ni podala pravočasno. Zato so pritožbene novote nedopustne in neupoštevne, pritožba pa neutemeljena.

7. Glede navedb tožene stranke, da je dne 26. 10. 2021 plačala 3.000,00 EUR, pa pritožbeno sodišče ugotavlja, da je tožeča stranka navedeno plačilo upoštevala in podala delni umik tožbe (v dopolnitvi tožbe), s katerim se je tožena stranka strinjala, zato je prvostopno sodišče v tem delu postopek ustavilo v skladu z 2. in 3. odstavkom 188. člena ZPP, kar vse je prvostopno sodišče pojasnilo v 7. točki izpodbijane sodne odločbe. V skladu s 350. členom ZPP sodišče druge stopnje preizkusi odločbo prve stopnje v tistem delu, v katerem se izpodbija s pritožbo in v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi. Iz pritožbe tožene stranke sicer izhaja, da prvostopno sodbo in sklep izpodbija v celoti, vendar v tem delu nima nobenih pritožbenih razlogov, saj je postopek ustavljen.

8. Ker drugih pritožbenih očitkov tožena stranka ni podala, je pritožbeno sodišče opravilo še preizkus izpodbijanje sodbe glede pritožbenih razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP). V postopku na prvi stopnji po uradni dolžnosti upoštevnih postopkovnih kršitev pritožbeno sodišče ni našlo. Ob ugotovljenih dejstvih, ki so razvidna iz izpodbijane sodbe, je sodišče prve stopnje materialno pravo pravilno uporabilo. Prav tako je pravilna odločitev prvostopenjskega sodišča o povrnitvi pravdnih stroškov.

9. Skladno z navedenim je pritožbeno sodišče pritožbo tožene stranke zoper sodbo in sklep zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo in sklep sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

10. O stroških pritožbenega postopka je pritožbeno sodišče odločilo v skladu s prvim odstavkom 165. člena, prvim odstavkom 154. člena in 155. členom ZPP. Tožena stranka stroškov pritožbe ni priglasila, zato sodišče o njih ni odločalo. Ker pa s pritožbo ni uspela, mora tožeči stranki povrniti njene stroške v zvezi s potrebnim odgovorom na pritožbo. Tožeči stranki se prizna priglašenih 375 točk za odgovor na pritožbo, 7,50 točk materialnih stroškov (2 % od nagrade do 1000 točk) in 22 % DDV, kar ob vrednosti točke (glej 12., 13. in 14. člen Odvetniške tarife (OT)) v višini 0,60 EUR skupaj znaša 279,99 EUR. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške pritožbenega postopka v višini 279,99 EUR v roku 15 dni od prejema te sodne odločbe, v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Odločitev glede zamudnih obresti temelji na načelnem pravnem mnenju VS RS z dne 13. 12. 2006.