Jedro

Po 158. členu ZPP mora tožeča stranka, ki umakne tožbo, nasprotni stranki povrniti pravdne stroške, razen če jo je umaknila takoj, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek.

Pri uveljavljanem ugotovitvenem zahtevku, da ne obstoji ločitvena pravica tretje tožene stranke na nepremičninah (na katerih lastninsko pravico uveljavlja tožeča stranka), tožena stranka tožbenega zahtevka niti ne more izpolniti. Ugotovitveni zahtevek se realizira že s samo pravnomočnostjo ugotovitvene sodbe, izdane na njegovi podlagi.

Nerazumljivo je razlogovanje pritožnice, da je tožbo zoper tretje toženo stranko umaknila takoj, ko je tožena stranka v stečajnem postopku prejela v celoti poplačano svojo ločitveno pravico (pravilno terjatev na podlagi ločitvene pravice), saj tretja tožena stranka s tem ni izpolnila nobene svoje obveznosti do tožeče stranke. Prejela je le tisto, kar ji je šlo po zgoraj citiranem pravnomočnem sklepu o preizkusu terjatev ter ločitvenih in izločitvenih pravic.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu (II. točka izreka) potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Pritožnica sama nosi svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Z uvodoma citiranim sklepom je prvostopenjsko sodišče postopek v razmerju do tretje tožene stranke ustavilo (I. točka izreka) in tožeči stranki naložilo, da mora tretje toženi stranki v 15 dneh od prejema sklepa povrniti stroške postopka v znesku 985,15 EUR v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka 15-dnevnega roka dalje do plačila (II. točka izreka).

2. Zoper II. točko izreka se je pravočasno pritožila tožeča stranka in predlagala, da pritožbeno sodišče sklep v izpodbijanem delu spremeni tako, da vsaka stranka sama krije svoje stroške, podrejeno pa, da sklep razveljavi in zadevo v tem delu vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje, v vsakem primeru pa pritožnici prizna pritožbene stroške.

3. Tretje tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Tožeča stranka, ki je v stečajnem postopku, vodenem nad prvo toženo stranko, prijavila svojo izločitveno pravico, je vložila zoper prvo toženo stranko tožbo zaradi ugotovitve obstoja njene izločitvene pravice in na izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila za vknjižbo njene lastninske pravice na v tožbi specificiranih nepremičninah. Zoper drugo toženo stranko pa je vložila tožbo na ugotovitev, da ne obstoji njena izločitvena pravica, ki jo je prijavila na istih nepremičninah kot tožeča stranka. Drugo toženi stranki izločitvene pravice ne priznava. Zoper tretjo toženo stranko pa je tožeča stranka vložila tožbo zaradi ugotovitve neobstoja ločitvene pravice na nepremičninah, na katerih je sama uveljavljala v stečajnem postopku izločitveno pravico. Navedeno ločitveno pravico je stečajni upravitelj tretji toženi stranki priznal, tožeča stranka pa ji je ne priznava.

6. Iz neprerekanih trditev tretje tožene stranke v odgovoru na tožbo izhaja, da je stečajni upravitelj njeno prijavljeno ločitveno pravico priznal, prav tako pa je ni v stečajnem postopku prerekal nobeden od upnikov, niti tožnica. Sodišče je zato v stečajnem postopku dne 6. 3. 2014 izdalo sklep o preizkusu terjatev ter ločitvenih in izločitvenih pravic St 0000/2012, s katerim je ugotovilo, da sta terjatev tretje tožene stranke in ločitvena pravica, s katero je zavarovana terjatev, priznani in naložilo stečajnemu dolžniku prednostno poplačilo te terjatve iz premoženja, ki je predmet ločitvene pravice.

7. Na naroku za glavno obravnavo pa je tožeča stranka tožbo zoper tretjo toženo stranko umaknila, ne da bi navedla razloge za tako odločitev.

8. Po 158. členu ZPP mora tožeča stranka, ki umakne tožbo, nasprotni stranki povrniti pravdne stroške, razen če jo je umaknila takoj, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek. Tožeča stranka pa razloga za umik niti ni navedla. Ta tudi ni relevanten, razen v primeru, če bi bil vzrok za umik tožbe toženčeva izpolnitev zahtevka.

9. Pri uveljavljanem ugotovitvenem zahtevku, da ne obstoji ločitvena pravica tretje tožene stranke na nepremičninah (na katerih lastninsko pravico uveljavlja tožeča stranka), tožena stranka tožbenega zahtevka niti ne more izpolniti. Ugotovitveni zahtevek se realizira že s samo pravnomočnostjo ugotovitvene sodbe, izdane na njegovi podlagi.

10. Nerazumljivo je razlogovanje pritožnice, da je tožbo zoper tretje toženo stranko umaknila takoj, ko je tožena stranka v stečajnem postopku prejela v celoti poplačano svojo ločitveno pravico (pravilno terjatev na podlagi ločitvene pravice), saj tretja tožena stranka s tem ni izpolnila nobene svoje obveznosti do tožeče stranke. Prejela je le tisto, kar ji je šlo po zgoraj citiranem pravnomočnem sklepu o preizkusu terjatev ter ločitvenih in izločitvenih pravic. Toliko bolj je zato nelogičen očitek tretje toženi stranki, da bi lahko po objavi končnega seznama preizkušenih terjatev umaknila prijavo ločitvenih pravic na tožničinih nepremičninah, ali po vloženi tožbi pripoznala tožbeni zahtevek. Kot omenjeno je tožena stranka razpolagala s pravnomočnim sklepom, s katerim je bilo prvo toženi stranki naloženo, da poravna terjatev tretji toženi stranki prednostno iz premoženja, ki je predmet ločitvene pravice. Pritrditi je tožeči stranki, da se izločitvena in ločitvena pravica medsebojno izključujeta, vendar bi v sklepu o preizkusu terjatev ugotovljeno ločitveno pravico tretje tožene stranke tožeča stranka morala izpodbijati s pritožbo zoper ta sklep, pred tem pa tudi prerekati ločitveno pravico tretje tožene stranke v stečajnem postopku. Njena opisana neaktivnost v stečajnem postopku je zato botrovala pravnomočnosti sklepa o preizkusu terjatev ter ločitvenih in izločitvenih pravic. Vseh navedenih v stečajnem postopku manjkajočih procesnih dejanj zato tožeča stranka ne more nadomestiti z vložitvijo tožbe na ugotovitev neobstoja ločitvene pravice šele v tem postopku.

11. Ker torej ne gre za izjemo iz 158. člena ZPP, zaradi katere bi bila obveznost povrnitve pravdnih stroškov tretji toženi stranki zaradi umika tožbe izključena, je prvostopenjsko sodišče navedeno določbo pravilno uporabilo in pravilno odločilo o povračilu stroškov postopka. Neutemeljeno pritožbo je zato pritožbeno sodišče zavrnilo in v izpodbijanem delu potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP) potem, ko je ta uspešno prestal tudi pritožbeni preizkus po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP).

12. Izrek od tožničinih pritožbenih stroških temelji na prvem odstavku 165. člena v zvezi s 154. in 155. členom ZPP in je posledica njenega neuspeha v pritožbenem postopku.