Jedro

Revizija se dopusti glede vprašanja: Ali mora sodišče v upravnem sporu dopustiti dokaz z izvedencem, s katerim tožnik izpodbija poročilo Evropskega urada za boj proti goljufijam (OLAF) kot ključni dokaz, na katerem temelji izpodbijana odločitev?

Izrek

Revizija se dopusti glede vprašanja: Ali mora sodišče v upravnem sporu dopustiti dokaz z izvedencem, s katerim tožnik izpodbija poročilo Evropskega urada za boj proti goljufijam (OLAF) kot ključni dokaz, na katerem temelji izpodbijana odločitev?

Obrazložitev

1. Upravno sodišče je s sodbo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) zavrnilo tožnikovo tožbo zoper odločbo Finančne uprave Republike Slovenije, št. DT 4242-65/211-53 z dne 25. 8. 2015. S to odločbo je bilo ugotovljeno, da je po navedenih carinskih deklaracijah izpostave Terminala Sežana, vloženih v obdobju od 13. 9. 2010 do 21. 4. 2011 s strani družbe P. Ltd. kot posredne zastopnice uvoznika (tožnika), bilo v prost promet v okviru davčno oproščene dobave v drugo državo članico sproščeno blago, ki je po poreklu iz LR Kitajske, čeprav je bilo deklarirano kot "silicon metal s poreklom iz Tajvana" (1. točka izreka). Za omejeno blago je bil določen carinski dolg z naslova protidampinških dajatev v skupni višini 156.900,17 EUR s pripadajočimi obrestmi v znesku 2.234,62 EUR (2. točka) in ugotovljeno, da je carinski dolžnik po tej odločbi uvoznik blaga (tožnik) ter da je dolg poravnal deklarant P. Ltd. (3. in 4. točka izreka).

2. Podlaga odločitve, ki jo potrdilo upravno sodišče, je ugotovitev davčnega organa, temelječega na obvestilih OLAF, da je bil sporni silicij s Kitajske uvožen na Tajvan, tam pa podvržen minimalnemu postopku obdelave, saj je bilo odstranjenih le 31 % nečistoč. Glede na 24. člen Carinskega zakonika skupnosti zato blago ni pridobilo tajvanskega porekla. Tožnik je v upravnem sporu temu nasprotoval in je trdil, da je napačna ugotovitev OLAF o deležu odstranjenih nečistoč. Omenjeni organ naj bi napačno menil, da se za nečistočo glede na nameravano uporabo silicija (v industriji aluminija) ne šteje le žlindra, ampak tudi drugi elementi, zaradi česar je nepravilen njegov sklep o odstranitvi 31 % vseh nečistoč. Glede pomembnosti upoštevanja namena uporabe silicija se je tožnik skliceval na stališče Sodišča Evropske unije v 52. in 53. točki sodbe C-373/08. Zaradi tega je treba v obravnavani zadevi kot nečistočo obravnavati le žlindro, ki pa je bila na Tajvanu odstranjena. Za potrditev svojih navedb je tožnik predlagal izvedbo dokaza z izvedencem metalurške stroke, kar je upravno sodišče zavrnilo, saj da tožnik ni dokazal niti odstranitve 80 % žlindre, ter da nasprotnega ob odsotnosti relevantnih vzorcev vhodne in izhodne surovine s predlaganim izvedencem ni mogoče ugotoviti. Sodišče je zato menilo, da se mu ni treba opredeliti niti do tožbenih stališč o uporabi prava.

3. Tožnik je vložil predlog za dopustitev revizije, v katerem predlaga, naj jo Vrhovno sodišče dopusti zaradi več pomembnih pravnih vprašanj.

4. Predlog za dopustitev revizije je delno utemeljen.

5. Vrhovno sodišče je ugotovilo, da so glede vprašanja, navedenega v izreku tega sklepa, izpolnjeni pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena Zakona o pravdnem postopku, zato je predlogu v tem obsegu ugodilo (tretji odstavek 367.c člena istega zakona). Omenjeno pravno vprašanje se nanaša na zagotavljanje pravice do učinkovitega sodnega varstva v primerih, ko odločitev o naloženi carinski obveznosti ne temelji na deležu odstranjenih nečistoč, ki bi ga ugotovil upravni organ (tožena stranka) z analizo vzorcev vhodne in izhodne surovine in ko bi bilo mogoče pravilnost izsledkov preveriti s ponovljeno analizo v postopku sodnega varstva, ampak na listinskih dokazih (poročilih) glede predelave silicija, ki jih je pripravil OLAF oziroma njegovi strokovnjaki. Izpostavljen je torej vidik, ali mora sodišče izvesti predlagani dokaz z ustreznim izvedencem za potrditev tožnikovih navedb, s katerimi nasprotuje z vidika metalurške stroke napačnim stališčem v poročilu OLAF (za kar sami vzorci niti niso potrebni), in sicer da je glede na usmeritve SEU v sodbi C-373/08 treba šteti za nečistočo pri obdelavi silicijevih blokov le žlindro in da to (ter s tem pravilen nabor nečistoč) v poročilih OLAF ni bilo upoštevano.

6. V preostalem delu Vrhovno sodišče revizije ni dopustilo, saj za to niso izpolnjeni pogoji.