Jedro

Podlage za vložitev tožbe zoper izpodbijani sklep o neizločitvi uradne osebe pritožniku ne more dati niti napačen pravni pouk iz odločbe organa druge stopnje. Napačni pravni pouk stranki sicer ne sme biti v škodo, vendar pa ji ne more dati več pravic, kot ji pripadajo skladno z zakonom.

Tudi sklep o zavrženju zahteve za izločitev uradne osebe, enako kot sklep o zavrnitvi take zahteve, ni sklep, s katerim bi bil postopek odločanja o izdaji upravnega akta obnovljen, ustavljen ali končan, kar je procesna predpostavka za dopustnost upravnega spora zoper sklep. Enako velja za sklep upravnega organa druge stopnje o pritožnikovi pritožbi. Zato so za odločitev o pritožbi nebistvene pritožbene navedbe o zatrjevani nezakonitosti izpodbijane odločitve obeh upravnih organov. S tem povezana zatrjevana kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin iz 23. člena Ustave RS pa je neutemeljena, saj je po ustaljeni sodni praksi morebitno kršitev, povezano z neizločitvijo uradne osebe, mogoče uveljavljati v upravnem sporu zoper dokončni upravni akt kot enega izmed tožbenih razlogov, tako da je sodno varstvo le odloženo do končne odločitve.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijan sklep.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje na podlagi 4. točke prvega odstavka 36. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrglo tožnikovo tožbo zoper sklep Finančne uprave Republike Slovenije št. DT 021-54/2019-4 z dne 20. 5. 2019. Z navedenim sklepom je navedeni upravni organ zavrgel tožnikovo vlogo za izločitev uradne osebe v davčnem inšpekcijskem nadzoru. Ministrstvo za finance je pritožbo zoper sklep Finančne uprave RS s sklepom št. DT-499-04-28/2019-2 z dne 21. 11. 2019 zavrglo.

2. Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi izpodbijanega sklepa pojasnilo, da izpodbijani prvostopenjski sklep ni upravni akt oziroma akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu, saj z njim ni bilo vsebinsko odločeno o kakšni tožnikovi materialnopravno določeni pravici, obveznosti ali pravni koristi. Gre za odločitev procesne narave in ne za dokončni upravni akt v smislu 2. člena ZUS-1. Prav tako ne gre za sklep iz drugega odstavka 5. člena ZUS-1, ker z njim postopek ni obnovljen, ustavljen ali končan.

3. Tožnik (v nadaljevanju pritožnik) je zoper sklep sodišča prve stopnje vložil pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov. Navaja razloge, s katerimi utemeljuje nezakonitost odločitve o zavrženju njegove zahteve za izločitev uradne osebe. Zato meni, da tako sklep upravnega organa prve stopnje kot sklep pritožbenega organa pomenita odločitev o njegovi pravici oziroma pravni koristi, izpodbijani sklep sodišča pa naj bi ga prikrajšal za sodno varstvo in mu s tem kršil pravico iz 23. člena Ustave. Izpodbijani sklep sodišča prve stopnje naj bi bil zanj presenečenje, ker iz pravnega pouka sklepa drugostopenjskega upravnega organa izhaja, da je zoper ta sklep dovoljen upravni spor. Vrhovnemu sodišču predlaga, naj sklep sodišča prve stopnje razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

4. Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

5. Pritožba ni utemeljena.

6. V upravnem sporu je tožnik s tožbo izpodbijal sklep, s katerim je tožena stranka zavrgla pritožnikovo zahtevo za izločitev uradne osebe.

7. Vrhovno sodišče je v zadevi I Up 352/2016 z dne 10. 5. 2017 že sprejelo stališče, ki ga v obravnavani zadevi ne spreminja, da sklep o (ne)izločitvi uradne osebe ni upravni akt, ki bi ga bilo v skladu z 2. in 5. členom ZUS-1 mogoče izpodbijati v upravnem sporu. Vrhovno sodišče je v navedeni zadevi pojasnilo, da iz določbe prvega odstavka 2. člena ZUS-1 izhaja, da sodišče v upravnem sporu odloča le o zakonitosti tistih dokončnih upravnih aktov, s katerimi se posega v tožnikov pravni položaj, o zakonitosti drugih aktov pa le, če tako določa zakon. To pomeni, da so akti, ki pomenijo zgolj procesno odločitev, predmet presoje v upravnem sporu le takrat, če tako določa zakon. Po določbi drugega odstavka 5. člena ZUS-1 pa se v upravnem sporu lahko izpodbijajo le tisti sklepi, s katerim ji je bil postopek odločanja o izdaji upravnega akta obnovljen, ustavljen ali končan. Ker sklep o neizločitvi uradne osebe ne sodi med takšne sklepe, ga ni mogoče izpodbijati v upravnem sporu.1 Podlage za vložitev tožbe zoper izpodbijani sklep pritožniku ne more dati niti napačen pravni pouk iz odločbe organa druge stopnje. Napačni pravni pouk stranki sicer ne sme biti v škodo, vendar pa ji ne more dati več pravic, kot ji pripadajo skladno z zakonom.2

8. Neutemeljeno je pritožbeno stališče, da bi bilo tožbo mogoče zavreči le, če bi upravni organ zavrnil pritožnikovo zahtevo, ne pa tudi v primeru, ko jo je zavrgel. Tudi sklep o zavrženju zahteve za izločitev uradne osebe, enako kot sklep o zavrnitvi take zahteve, ni sklep, s katerim bi bil postopek odločanja o izdaji upravnega akta obnovljen, ustavljen ali končan, kar je procesna predpostavka za dopustnost upravnega spora zoper sklep (drugi odstavek 5. člena ZUS-1). Enako velja za sklep upravnega organa druge stopnje o pritožnikovi pritožbi. Zato so za odločitev o pritožbi nebistvene pritožbene navedbe o zatrjevani nezakonitosti izpodbijane odločitve obeh upravnih organov. S tem povezana zatrjevana kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin iz 23. člena Ustave RS pa je neutemeljena, saj je po ustaljeni sodni praksi3 morebitno kršitev, povezano z neizločitvijo uradne osebe, mogoče uveljavljati v upravnem sporu zoper dokončni upravni akt kot enega izmed tožbenih razlogov, tako da je sodno varstvo le odloženo do končne odločitve.

9. Po navedenem je torej pravilno stališče sodišča prve stopnje, da tožba v obravnavani zadevi ni dopustna.

10. Ker uveljavljani pritožbeni razlogi in tudi razlogi, na katere mora Vrhovno sodišče paziti po uradni dolžnosti, niso podani, je Vrhovno sodišče na podlagi 76. člena v zvezi z drugim odstavkom 82. člena ZUS-1 pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

1 Na to odločitev se je VSRS sklicevalo tudi v sklepu I Up 165/2018 z dne 3. 9. 2019. 2 Glej npr. 7. točko obrazložitve sklepa Vrhovnega sodišča I Up 109/2016 z dne 22. 11. 2017. 3 Glej npr. sklepa Vrhovnega sodišča I Up 342/2016 z dne 15. 3. 2017 in I Up 165/2018 z dne 3. 9. 2019.