Jedro

Predlog se zavrne.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je delno ugodilo tožnikovemu zahtevku za plačilo odškodnine zaradi izbrisa iz registra prebivalcev Republike Slovenije, in sicer mu je poleg 13.050,00 EUR pavšalne odškodnine, ki je bila tožniku priznana v upravnem postopku, prisodilo še 8.955 EUR z obrestmi od vložitve tožbe dalje (I. točka izreka), medtem ko je višji zahtevek zavrnilo (II. točka izreka).

2.Sodišče druge stopnje je sodbo sodišča spremenilo tako, da je dosojeno odškodnino zvišalo na 102.566,00 EUR. Glede preprečitve vrnitve v Slovenijo je drugače od sodišča prve stopnje zaključilo, da je toženka s protipravnim izbrisom tožnika iz registra stalnega prebivalstva preprečila njegovo vrnitev v Slovenijo. Navedeno je oprlo na stališče, da je danes splošno znano, da so uradniki na meji uničevali veljavne dokumente izbrisanih, jih zavračali na mejnih prehodih in jih celo izganjali iz države. Nadalje je zaključilo, da je bila nemožnost vrnitve kot posledica izbrisa več kot le naravni pogoj vsem kasnejšim dogodkom in je bila eden od vzrokov, da se je tožnik neposredno za tem znašel v vojni in izgubil zaposlitev, do česar brez izbrisa ne bi prišlo.

3.Zoper sodbo sodišča druge stopnje je toženka vložila predlog za dopustitev revizije, v katerem zastavlja naslednja vprašanja: "1. Ali pritožbeno sodišče krši pravico do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave RS (načelo kontradiktornosti in prepoved sodbe presenečenja), če institut splošno znanih dejstev iz 214. člena ZPP uporabi za ugotovitev med strankama spornega in odločilnega dejstva, s tem pa obide dokazni postopek, toženi stranki naloži dokazno breme glede obstoja negativnega dejstva in tako arbitrarno spremeni pravila o dokaznem bremenu, zlasti kadar takšno pravno stališče prvič in brez možnosti izjave strank zavzame šele v pritožbenem postopku?, 2. Ali je v skladu z načelom enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave RS in s temeljnimi jamstvi poštenega postopka, da sodišče v odškodninskem sporu razlago instituta splošno znanih dejstev iz 214. člena ZPP uporabi na način, ki preseže njegov pravni značaj dokaznopravne izjeme, namenjene poenostavitvi dokaznega postopka, ter na tej podlagi šteje odločilno dejstvo za dokazano, brez izvedbe dokazne presoje in z naložitvijo dokaznega bremena negativnega dejstva toženi stranki-državi, s čimer spremeni razmerje med dokaznimi bremeni, zlasti kadar takšno razlago prvič in brez možnosti izjave strank sprejme šele pritožbeno sodišče?, 3. Ali je razlaga 212. člena ZPP o trditvenem in dokaznem bremenu, z vidika 22. člena Ustave RS, dopustna na način, po katerem se v odškodninskih sporih zoper toženo stranko-državo, ki se nanašajo na sistemske kršitve človekovih pravic, vzpostavi milejši dokazni standard v korist tožeče stranke, ki je v izrecnem nasprotju s specialnim zakonom, s čimer se toženi stranki-državi dejansko postavljajo strožji dokazni standardi, se ji nalaga dokazno breme za dokazovanje nasprotnega, negativnega dejstva, in se ji s tem odreka enak procesni položaj, kot ga imajo drugi procesni subjekti, da bi se dosegla pravična odločitev, kot vsebina načela pravne države (2. člen Ustave)?, 4. Ali razlaga 212. člena ZPP, po kateri pritožbeno sodišče v sporu po ZPŠOIRSP. naloži toženi stranki dokazno breme glede negativnega dejstva (neobstoj prejemkov, ki bi znižali škodo), predstavlja nedopustno prevalitev dokaznega bremena v sfero tožene stranke, in v nasprotju z ZPŠOIRSP vzpostavlja domnevo škode, s čimer krši pravico tožene stranke do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave RS?, 5. Ali je v skladu s teorijo o adekvatni vzročnosti mogoče protipravno ravnanje države (izbris prebivalcev iz registra), šteti za pravno priznan vzrok za celotno kasnejšo premoženjsko škodo, če je sodišče ključno vmesno dejstvo v vzročni verigi (domnevno fizično onemogočitev vrnitve v državo) ugotovilo s pravno nedopustnim obrnjenim dokaznim bremenom v breme države?, 6. Ali je z uporabo teorije o adekvatni vzročnosti mogoče škodno posledico, ki je posledica samostojnih vzrokov (npr. mobilizacija v vojsko tuje države), pripisati prvotnemu protipravnemu dejanju (izbrisu prebivalcev iz registra), če je ključni člen v vzročni verigi (dejanska nemožnost vrnitve v državo), ugotovljen na podlagi procesno nedopustnega preobrata v zvezi s porazdelitvijo dokaznega bremena in ne kot neposredna, običajna in pričakovana posledica izbrisa po rednem teku stvari? in 7. Ali je pritožbeno sodišče v okoliščinah konkretne zadeve pravilno uporabilo teorijo o adekvatni vzročnosti?"

4.Predlog ni utemeljen.

5.Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, pomembnem za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava prek sodne prakse (prvi odstavek 367.a člena Zakona o pravdnem postopku; ZPP). Ker v obravnavanem primeru ti pogoji niso izpolnjeni, je Vrhovno sodišče predlog zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).

6.Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, ki je naveden v uvodu odločbe. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).

Zveza: