Jedro

Zaradi morebitne prevare bi lahko prevarana stranka zahtevala razveljavitev, ne pa ničnosti pogodbe; po drugi strani pa tožeča stranka ni pravočasno navedla razlogov za morebitno ničnost pogodbe zaradi oderuštva, da bi jih sodišči prve in druge stopnje lahko upoštevali. Sodišče sicer pazi na ničnost pogodbe po uradni dolžnosti, vendar pa ta njegova dolžnost ne gre tako daleč, da bi moralo samo raziskovati pri odplačnih pogodbah, ali ne gre morda za oderuško pogodbo, saj mu določbe ZPP, ki je grajen pretežno na razpravnem načelu, tega ne nalagajo. Iz okoliščin, ki jih je pravočasno navedla tožeča stranka, pa sodišče prve stopnje ni moglo sklepati, da je šlo za oderuško pogodbo.

Izrek

Revizija se zavrne.

Tožeča stranka sama krije stroške revizije.

Obrazložitev

Dosedanji potek postopka

1. Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo tožeče stranke ter potrdilo sodbo sodišča prve stopnje o zavrnitvi tožbenega zahtevka na ugotovitev ničnosti prodajne pogodbe za kompletno varilno napravo KOY PTA 520 (I.1. točka izreka) in na plačilo 50.701,05 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 15. 1. 2001 do plačila (I.2. točka izreka) ter o povrniti 2.774,92 EUR pravdnih stroškov tožene stranke, z morebitnimi zakonskimi zamudnimi obrestmi, v breme tožeče stranke (II. točka izreka).

2. Zoper sodbo sodišča druge stopnje je tožeča stranka vložila revizijo. Uveljavljala je revizijske razloge iz 370. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), predlagala pa razveljavitev napadene sodbe oziroma njeno spremembo z ugoditvijo pritožbi. Pri tem je zahtevala povrnitev revizijskih stroškov.

3. Tožeča stranka se je glede vrste »nepravilnosti, predvsem glede same primopredaje in posledično pridržka lastninske pravice«, v reviziji »v izogib ponavljanju« sklicevala na navedbe v pritožbi (prvi odstavek na 4. strani), vendar revizijsko sodišče teh (pavšalnih) navedb ni upoštevalo, saj mora revidentka v reviziji konkret(izira)no navesti razloge, ki jih želi uveljavljati.(1)

4. Glede oderuštva pa se je tožeča stranka sklicevala na dosedanje navedbe in na navedbe v postopku (ki se pred Okrožnim sodiščem v Celju vodi) pod opr. št. I Pg 130/2007 (drugi odstavek na 4. strani), vendar revizijsko sodišče tudi teh navedb ni upoštevalo, saj mora revidentka v reviziji kot pravnem sredstvu, ki je predmet revizijskega preizkusa, navesti razloge, ki jih želi uveljavljati pred revizijskim sodiščem.

5. Poleg tega iz izpodbijane sodbe izhaja, da tožeča stranka »[k]akšnih navedb o tem, da je [sporna] pogodba oderuška, da je tožena stranka izkoristila nezadostno izkušenost tožeče stranke in si tako izgovorila korist, ki [naj bi bila] v očitnem nesorazmerju s tistim, kar je sama dala, v postopku na prvi stopnji ni podala, [medtem ko] v pritožbi ni zatrjevala, da tega v postopku na prvi stopnji ni mogla storiti« (tretji odstavek na 4. strani). Ker se revidentka ni soočila s tem zaključkom oziroma ni oporekala temu, da gre za nedovoljene pritožbene novote, revizijsko sodišče zadevnih pritožbenih navedb ne more upoštevati v revizijskem postopku.

6. Revizija je bila vročena toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila, in Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije.

Uporabljeni predpisi

7. Spremembe in dopolnitve ZPP, uveljavljene 1. 10. 2008, na odločanje o reviziji niso vplivale, ker je bila sodba sodišča prve stopnje izdana pred tem dnem (drugi odstavek 130. člena ZPP-D; Ur. l. RS, št. 45/2008), to je 17. 6. 2008. 8. Določbe Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ) na odločanje o reviziji niso vplivale, ker je sporno obligacijsko razmerje nastalo pred njegovo uveljavitvijo 1. 1. 2002 (1.060. člen OZ; Ur. l. RS, št. 83/2001). Prodajna pogodba (priloga A2) je bila namreč sklenjena 15. 6. 2001, kar je v času veljavnosti Zakona o obligacijskih razmerjih (v nadaljevanju ZOR).

Ugotovljeno dejansko stanje

9. Stranki spora sta sklenili (kupo)prodajno pogodbo za kompletno varilno napravo, komorno električno varilno peč ter kovinske prahove z originalnimi certifikati, v skupni vrednosti (takratnih) 15,750.000,00 SIT (brez davka na dodano vrednost). Tožeča stranka kupnine ni plačala v celoti. Glede preostanka kupnine (v višini 7,792.059,00 SIT) se (pri Okrožnem sodišču v Celju) vodi spor pod opr. št. I Pg 130/2007. Tožeča stranka je ob podpisu pogodbe plačala del kupnine (7,875.000,00 SIT) kot aro, prevzela varilno napravo in jo odpeljala. Poskusni zagon naprave je bil izveden dvakrat. Blago je bilo prodano s klavzulo videno-kupljeno. Tožeča stranka od pogodbe ni nikoli odstopila niti ni uveljavljala jamčevalnih sankcij.

10. V zvezi z omenjeno napravo je šlo za poskusni projekt, za ponesrečen poskus izdelave novih izdelkov, ne pa za prodajo naprave, ki ni služila tistemu, za kar je bila prodana, oziroma ki ni dajala želenih rezultatov (da bi bilo mogoče napraviti pravni zaključek o prevari).

Revizija ni utemeljena

11. Revizija se lahko vloži zaradi bistvenih postopkovnih kršitev in zmotne uporabe materialnega prava (prvi odstavek 370. člena ZPP). Vendar pa iz navedb revidentke o »konstruktu sodišča prve stopnje [o poskusnem projektu], ki nima nikakršne podlage niti v izjavah prič niti v kakršnihkoli[h] drugih listinah in zapiskih«, vsebinsko izhaja nedovoljeno izpodbijanje ugotovljenega dejanskega stanja (tretji odstavek 370. člena ZPP)(2), ne pa uveljavljanje absolutne bistvene postopkovne kršitve iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Zato niso upoštevne tiste revizijske navedbe, ki ugotovljeno dejansko stanje obhajajo, ga relativizirajo ali mu celo nasprotujejo.

12. Upoštevne tudi niso navedbe revidentke, da »je bila prevara ugotovljena in potrjena s strani kar dveh v postopku zaslišanih prič«. Revizijske navedbe o zmotnih ugotovitvah in napačnih ocenah sodišč prve in druge stopnje namreč vsebinsko pomenijo nedovoljeno izpodbijanje ugotovljenega dejanskega stanja (tretji odstavek 370. člena ZPP). Zato je glede na ugotovitve prvostopenjskega sodišča in njegovo dokazno oceno ter glede na nadaljnje ugotovitve in presojo pritožbenega sodišča, ki je (v okviru pritožbenih navedb) prvostopenjsko odločbo preizkusilo tudi glede dejanskega stanja, neupoštevno navajanje drugačne vsebine dogovorov o sporni prodaji in poteka dogodkov.

13. Sicer pa je revidentka izpodbijala tudi uporabo materialnega prava, konkretno uporabo 103. člena ZOR. Pri tem je ključno vprašanje, od katerega je odvisna utemeljenost revizije, vprašanje ničnosti sporne pogodbe zaradi prevare. Vendar pa sta po eni strani sodišči nižjih stopenj tožeči stranki že pravilno pojasnili, da bi lahko zaradi morebitne prevare druga (to je prevarana) stranka zahtevala razveljavitev (prvi odstavek 65. člena ZOR)(3), ne pa ničnosti pogodbe(4); po drugi strani pa tožeča stranka ni pravočasno navedla razlogov za morebitno ničnost pogodbe zaradi oderuštva, da bi jih sodišči prve in druge stopnje lahko upoštevali. Sodišče sicer pazi na ničnost pogodbe po uradni dolžnosti (prvi odstavek 109. čl. ZOR), vendar pa ta njegova dolžnost ne gre tako daleč, da bi moralo samo raziskovati pri odplačnih pogodbah, ali ne gre morda za oderuško pogodbo, saj mu določbe ZPP, ki je grajen pretežno na razpravnem načelu, tega ne nalagajo. Iz okoliščin, ki jih je pravočasno(5) navedla tožeča stranka, pa sodišče prve stopnje ni moglo sklepati, da je šlo za oderuško pogodbo, niti se mu ni bilo treba oziroma se ni bilo dolžno ukvarjati s tem problemom, saj tožeča stranka ni zatrjevala elementov, ki bi privedli k ocenjevanju, ali je pogodba, iz katere izvira spor, oderuška. Takšne narave je namreč pogodba, ko kdo izkoristi stisko ali težko gmotno stanje drugega, njegovo nezadostno izkušenost, lahkomiselnost ali odvisnost in si izgovori zase ali za koga tretjega korist, ki je v očitnem nesorazmerju s tistim, kar je sam dal ali storil ali se zavezal dati ali storiti drugemu (prvi odstavek 141. člena ZOR).(6)

14. Upoštevna revizijska razloga po navedenem nista podana. Zato je revizijsko sodišče, potem ko je (če že ne izrecno, pa skozi kontekst celotne obrazložitve) odgovorilo na vse (po njegovi pravni oceni) bistvene revizijske navedbe, revizijo v skladu s 378. členom ZPP kot neutemeljeno zavrnilo (I. točka izreka).

Odločitev o stroških

15. Tožeča stranka z revizijo ni uspela. Zato v skladu s prvim odstavkom 165. člena ZPP v povezavi s prvim odstavkom 154. člena ZPP sama krije njene stroške (II. točka izreka).

Op. št. (1): Glej sodbo in sklep VS RS III Ips 128/98 z dne 8. 12. 1999 ter sodbo VS RS III Ips 19/2001 z dne 20. 12. 2001. Op. št. (2): Ugotovljeno dejansko stanje je namreč dovoljeno izpodbijati s pritožbo (2. točka prvega odstavka 338. člena (v povezavi s 340. členom) ZPP).

Op. št. (3): Prevara kot ena od oblik napak volje je razlog za izpodbojnost pogodbe (111. člen v povezavi s prvim odstavkom 112. člena ZOR). Vendar pa tožeča stranka ni postavila takšnega tožbenega zahtevka, medtem ko je postavljeni zahtevek na ugotovitev ničnosti pogodbe nesklepčen (neskladen z navedeno materialnopravno določbo).

Op. št. (4): Glej sodbo VS RS II Ips 336/2009 z dne 11. 11. 2010. Op. št. (5): Glej 5. točko obrazložitve revizijske sodbe.

Op. št. (6): Glej sodbo VS RS II Ips 42/1994 z dne 7. 6. 1995. Prvi odstavek 109. člena ZOR sicer od sodišča zahteva, da ničnost upošteva po uradni dolžnosti, vendar le, če je zainteresirana stranka navedla dejstva, ki tvorijo podlago za ničnost. Glej na primer sodbo in sklep VS RS III Ips 99/1994 z dne 14. 1. 1995, sodbo VS RS III Ips 5/2003 z dne 6. 11. 2003 in sodbo VS RS II Ips 938/2008 z dne 19. 11. 2009.