Jedro

Z zakonom o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ), ki je pričel veljati 15. oktobra 1998, je odpadla ureditev prejšnjega Zakona o izvršilnem postopku (v nadaljevanju: ZIP), po kateri je lahko upnik v izvršilnem postopku zahteval zamudne obresti od stroškov postopka, čeprav jih ni terjal v postopku, iz katerega je izviral izvršilni naslov (določba 2. odstavka 20. a člena ZIP). ZIZ je torej tudi glede zamudnih obresti od stroškov postopka uveljavil načelo stroge formalne legalitete, ki v izvršilnem postopku dopušča le uveljavitev terjatve v obsegu, vsebovanem v izvršilnem naslovu.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugodilo ugovoru zoper sklep o izvršbi in ga v delu glede izterjave zakonitih zamudnih obresti od zneska 95.630,00 SIT od dne 9.10.1998 razveljavilo in predlog za izvršbo zavrnilo. Upnici je naložilo, da dolžniku povrne stroške ugovora v znesku 19.700,00 SIT, v 8 dneh pod izvršbo.

Zoper navedeni sklep se pritožuje upnica. Uveljavlja pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga, da se pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. Navaja, da je res vložila predlog za izvršbo 15.7.1999, to je po uveljavitvi ZIZ, vendar pa je izvršilni naslov sodba, ki je bila izdana pred uveljavitvijo ZIZ.

Pritožba ni utemeljena.

Z zakonom o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ), ki je pričel veljati 15. oktobra 1998, je odpadla ureditev prejšnjega Zakona o izvršilnem postopku (v nadaljevanju: ZIP), po kateri je lahko upnik v izvršilnem postopku zahteval zamudne obresti od stroškov postopka, čeprav jih ni terjal v postopku, iz katerega je izviral izvršilni naslov (določba 2. odstavka 20. a člena ZIP). ZIZ je torej tudi glede zamudnih obresti od stroškov postopka uveljavil načelo stroge formalne legalitete, ki v izvršilnem postopku dopušča le uveljavitev terjatve v obsegu, vsebovanem v izvršilnem naslovu. Ker je s trenutkom uveljavitve novega zakona prenehal veljati v celoti prejšnji zakon, torej tudi citirana določba ZIP, tega zakonskega določila ni mogoče več uporabiti v vseh tistih izvršilnih postopkih, ki so bili začeti po 14. oktobru 1998; glede na določbo 1. odstavka 2. člena ZIZ, po kateri se postopek izvršbe uvede na predlog upnika, pa to pomeni, da je za presojo, katero ureditev je potrebno uporabiti, odločilen datum vložitve predloga za izvršbo, ali drugače: vsi tisti upniki, ki so - enako kot upnica v tem postopku - vložili predlog za izvršbo po navedenem datumu in niso razpolagali z izvršilnim naslovom, ki bi vseboval tudi priznanje zamudnih obresti od uveljavljenih stroškov postopka, teh v izvršilnem postopku niso mogli več zahtevati. Izpodbijani sklep, ki upošteva navedeno novo zakonsko ureditev, je torej pravilen.

Ker sodišče druge stopnje tudi ni ugotovilo kakšnih materialnopravnih ali procesnih kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, je moralo ob povedanem zavrniti pritožbo in potrditi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 353. členom in 366. členom ZPP ter 15. členom ZIZ).