Jedro

Družba F. d.o.o. niti ne bi mogla imeti položaja sosporniškega intervenienta na pasivni strani, čeprav se sodna odločba (ničnost skupščinskega sklepa) neposredno nanaša tudi nanjo (kot družbenico v druži I. d.o.o. - člen 398 v zvezi S členom 522 Zakona o gospodarskih družbah – ZGD-1). Pomembno je namreč tudi, da sosporniški intervenient lahko sam nastopa kot tožena stranka v konkretni pravdi. Le takšen intervenient (enoten sospornik) ima lahko v postopku položaj t.i. sosporniškega intervenienta. V konkretni pravdi (zaradi ugotovitve ničnosti skupščinskega sklepa) pa je lahko pasivno legitimirana zgolj družba, katere skupščina družbenikov je sprejela določeni skupščinski sklep, nikakor pa ne posamezni družbeniki te družbe.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Tožena stranka nosi sama svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo: 1.) da se intervencija družbe F. d.o.o. zavrne, 2.) da se predlog za vrnitev v prejšnje stanje zavrže in 3.) da se pritožba družbe F. d.o.o. zoper sodbo tega sodišča, opr.št. Pg 1 z dne 22.1.2009 prav tako zavrže. Zoper ta sklep se je iz vseh pritožbenih razlogov pritožil priglasitelj intervencije po svojem pooblaščencu in predlagal sodišču druge stopnje, da izpodbijani sklep sodišča prve stopnje v točki 1 izreka spremeni tako, da dopusti priglašeno intervencijo, v točki 2 in 3 izreka pa razveljavi in zadevo vrne v tem obsegu sodišču prve stopnje v novo odločanje. V pritožbi navaja, da je sodišče prve stopnje glede priglašene sosporniške intervencije zavzelo preveč ozko pravno stališče. V skladu z določbo 202. in 196. člen Zakona o pravdnem postopku (ZPP) s namreč intervencija priglasi tudi, če intervenient ni sodeloval v postopku do pravnomočnosti odločbe o tožbenem zahtevku. Te možnosti konkretni sosporniški intervenient ni imel, zato hkrati s priglašeno intervencijo predlaga tudi vrnitev v prejšnje stanje.

Tožena stranka je po svojem pooblaščencu podala odgovor na pritožbo in predlagala sodišču druge stopnje, da jo kot neutemeljeno zavrne in potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Pritožba priglasitelja intervencije ni utemeljena.

Nobenega dvoma ni, da priglasitelj sosporniške intervencije v obravnavani pravdi ni bil udeležen kot intervenient do pravnomočnosti odločbe o tožbenem zahtevku, pri čemer ima sosporniški intervenient položaj stranke v postopku šele od tedaj, ko priglasi svojo intervencijo. Ta intervencija učinkuje šele od priglasitve dalje. Po določbi drugega odstavka 199. člena ZPP pa lahko intervenient vstopi v pravdo (priglasi intervencijo) ves čas postopka vse do pravnomočnosti odločbe o tožbenem zahtevku ter ves čas postopka, ki se nadaljuje, ker je bilo vloženo izredno pravno sredstvo. Ne glede na priglasitev intervencije, pa intervenient s položajem enotnega sospornika lahko vloži tudi izredno pravno sredstvo (drugi odstavek 202. člena ZPP). Omenjene procesne določbe so torej po mnenju pritožbenega sodišča dovolj jasne in nedvoumne, kar je v obravnavani zadevi upoštevalo tudi sodišče prve stopnje, ki je zato v okviru izpodbijanega sklepa sprejelo pravilno in zakonito odločitev, ker priglašene sosporniške intervencije družbe F. d.o.o. ni dovolilo, posledično pa je pravilno zavrglo tudi predlog omenjenega priglasitelja udeležbe v postopku za vrnitev v prejšnje stanje, kot tudi njegovo pritožbo zoper pravnomočno odločitev o glavni stvari. V tej zvezi pritožbeno sodišče pripominja, da vrnitev v prejšnje stanje lahko predlagala le stranka, oziroma sosporniški intervenient, ki ima položaj stranke v postopku (prvi odstavek 116. člena ZPP). V konkretnem primeru pa družba F. d.o.o. niti ne bi mogla imeti položaja sosporniškega intervenienta na pasivni strani, čeprav se sodna odločba (ničnost skupščinskega sklepa) neposredno nanaša tudi nanjo (kot družbenico v druži I. d.o.o. - člen 398 v zvezi členom 522 Zakona o gospodarskih družbah – ZGD-1). Pomembno je namreč tudi, da sosporniški intervenient lahko sam nastopa kot tožena stranka v konkretni pravdi. Le takšen intervenient (enoten sospornik) ima lahko v postopku položaj t.i. sosporniškega intervenienta. V konkretni pravdi (zaradi ugotovitve ničnosti skupščinskega sklepa) pa je lahko pasivno legitimirana zgolj družba, katere skupščina družbenikov je sprejela določeni skupščinski sklep, nikakor pa ne posamezni družbeniki te družbe. Ti družbeniki bi zato v takšni pravdi lahko priglasili zgolj stransko intervencijo na pasivni strani.

Iz teh razlogov je pritožbeno sodišče obravnavano pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Pritožbeno sodišče toženi stranki ni priznalo priglašenih stroškov pritožbenega postopka, saj v okviru odgovora na pritožbo ni navedla nič takega, kar bi lahko posebej vplivalo na odločitev v obravnavani zadevi.